Napisal/-a Garden-ja » Po Jul 08, 2013 5:05 pm
Aha, sem vedela, da je to to.
Prejle ko sva se pogovarjali o St. Ceciliji, si omenila, da ima William Shakespeare oglat cvet. In si verjetno mislila to kar se vidi na sliki, ne?
Pojav si opisala pravilno, se pa prav na sorti William Shakespeare redno pojavlja na mladih rastlinah in na takih, ki niso dovolj hranjene. Kot da cvet ne bi imel dovolj moči, da bi se v celoti razvil in kasneje odprl, na enem koncu ga enostavno "scvre" in potem na eni strani izgleda poravnan.
Brez skrbi - s starostjo rastline pojav izzveni in cvetovi so spet taki kot bi morali biti.
Sicer pa je William Shakespeare angleška vrtnica Davida Austina in obstaja v dveh različicah.
Prva različica se imenuje William Shakespeare in je bila na trg poslana leta 1987 registrirana kot AUSroyal. Tale vrtnica je zelo redka saj je Austin že zdavnaj ne prodaja več, dobiti jo je moč le s pomočjo ljubiteljev, ki jo imajo še vedno na svojem vrtu.
Še Austin je nima več v svojem razstavnem vrtu češ, da ni več vredna pozornosti, ker preveč zboleva za rjo in črno listno pegavostjo. No, s časom si je menda premislil in bi jo rad nazaj vsaj v osebno zbirko.
Druga različica, ta, ki jo imaš verjetno tudi ti, pa je William Shakespeare 2000, registrirana kot AUSromeo, na trg pa je prišla leta 2000.
Če je to ta, prosim javi, da popravim naslov.
William Shakespeare 2000 je večkrat cvetoč rožni grm visok do 120cm, širok pa okoli 90 cm. Podatki kažejo, da je njegova rast torej precej navpična, sama sem ga videla že tudi lepo oblikovanega, vsekakor pa je za to potrebna skrbna rez.
Barvo Austin opisuje kot rdečo vendar to ni rdeča, prej vinsko rdeča. Rdečih vrtnic Austin praktično nima, edina, ki se rdeči najbolj približa, je L. D. Braithwaite. Jo pa sam opisuje kot najboljšo rdečo.
Cvetovi so čašasti, polni in veliki, lepo je izražena štiridelna oblika pri čemer ena oblika s starostjo izrazito prehaja v drugo.
Cvetovi rastejo posamično ali v šopkih.
Vonj je posebno čuten, rožno začinjen in precej redek pri modernih vrtnicah te barve.
Komu je vrtnica posvečena verjetno ni potrebno posebej pisati, dodam naj še, da je v rojstnem kraju Williama Shakespearja Stratford upon Avon posajena obsežna zbirka te sorte. Posadili so jo, ko je bil razglašen kot človek tisočletja.
Za zaključek pa še eden najbolj znanih citatov iz Romea in Julije, ki ga ob rožnih tematikah zelo pogosto omenjajo:
"What's in a name?
That which we call a rose by any other name would smell as sweet."
(Le kaj je ime? To, kar imenujemo vrtnica, bi dišalo enako sladko s katerimkoli imenom.)_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Aha, sem vedela, da je to to.
Prejle ko sva se pogovarjali o St. Ceciliji, si omenila, da ima William Shakespeare oglat cvet. In si verjetno mislila to kar se vidi na sliki, ne?
Pojav si opisala pravilno, se pa prav na sorti William Shakespeare redno pojavlja na mladih rastlinah in na takih, ki niso dovolj hranjene. Kot da cvet ne bi imel dovolj moči, da bi se v celoti razvil in kasneje odprl, na enem koncu ga enostavno "scvre" in potem na eni strani izgleda poravnan.
Brez skrbi - s starostjo rastline pojav izzveni in cvetovi so spet taki kot bi morali biti.
Sicer pa je William Shakespeare angleška vrtnica Davida Austina in obstaja v dveh različicah.
Prva različica se imenuje William Shakespeare in je bila na trg poslana leta 1987 registrirana kot AUSroyal. Tale vrtnica je zelo redka saj je Austin že zdavnaj ne prodaja več, dobiti jo je moč le s pomočjo ljubiteljev, ki jo imajo še vedno na svojem vrtu.
Še Austin je nima več v svojem razstavnem vrtu češ, da ni več vredna pozornosti, ker preveč zboleva za rjo in črno listno pegavostjo. No, s časom si je menda premislil in bi jo rad nazaj vsaj v osebno zbirko.
Druga različica, ta, ki jo imaš verjetno tudi ti, pa je William Shakespeare 2000, registrirana kot AUSromeo, na trg pa je prišla leta 2000.
Če je to ta, prosim javi, da popravim naslov.
William Shakespeare 2000 je večkrat cvetoč rožni grm visok do 120cm, širok pa okoli 90 cm. Podatki kažejo, da je njegova rast torej precej navpična, sama sem ga videla že tudi lepo oblikovanega, vsekakor pa je za to potrebna skrbna rez.
Barvo Austin opisuje kot rdečo vendar to ni rdeča, prej vinsko rdeča. Rdečih vrtnic Austin praktično nima, edina, ki se rdeči najbolj približa, je L. D. Braithwaite. Jo pa sam opisuje kot najboljšo rdečo.
Cvetovi so čašasti, polni in veliki, lepo je izražena štiridelna oblika pri čemer ena oblika s starostjo izrazito prehaja v drugo.
Cvetovi rastejo posamično ali v šopkih.
Vonj je posebno čuten, rožno začinjen in precej redek pri modernih vrtnicah te barve.
Komu je vrtnica posvečena verjetno ni potrebno posebej pisati, dodam naj še, da je v rojstnem kraju Williama Shakespearja Stratford upon Avon posajena obsežna zbirka te sorte. Posadili so jo, ko je bil razglašen kot človek tisočletja.
Za zaključek pa še eden najbolj znanih citatov iz Romea in Julije, ki ga ob rožnih tematikah zelo pogosto omenjajo:
"What's in a name?
That which we call a rose by any other name would smell as sweet."
(Le kaj je ime? To, kar imenujemo vrtnica, bi dišalo enako sladko s katerimkoli imenom.)_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...