Napisal/-a stara postaja » Sr Jul 10, 2013 11:02 am
Hvala vsem za lepe besede.
V gore sem pričela hoditi na stara leta, prej nisem mogla od doma za več kot en dan. V tem času pa ne prideš nikamor, glede na to, da prevozim skoraj celo Slovenijo, da pridem do cilja. Letos pa v resnici še grem na Mangrt, me bo peljal sin, ker sama ne zmorem vožnje tja in nazaj s pohodništvom vmes. seveda imam v mislih le sedlo, ne vem, če si bom upala proti vrhu. Morda pa le...
Kar panika se me loteva, toliko lepega je še v Sloveniji, meni pa zmanjkuje časa. Kolikor mi bo dano, za vse sem hvaležna.
Že večkrat se mi je zgodilo, da sem pozabila, da ura teče in bo dneva konec, preden se vrnem do avta. Tako sem se enkrat odpravila na Komen (Smrekovec) 26.4., nisem vedela, da je na poti še toliko snega. Ta zravna vse kotanje na sicer lepi poti. Vdirala sem se preko kolen, dobila me je tema, sem že sedela pod smreko in tuhtala, kaj storiti. S skrajnimi močmi sem se priplazila dol (vmes sem v mraku še zgrešila pot in zavila še na Smrekovec, vrh je vzporedno ob poti na Komen). Vse se je srečno končalo, ampak doma pa nič o tem, ker že tako vedno godejo, da sama lazim okrog. Tudi iz Uršlje sem že tavala v temi, pa z Donačke, ampak ta je blizu in poznam vsako ped poti.
Lep pozdrav in pogum tudi tistim, ki še niste poskusili (Marijav), zasvoji te kot vrnice ali paradižnik. Ampak jaz z zasvojenostmi že pretiravam kot da hočem zajeti življenje s preveliko žlico. Marija_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Hvala vsem za lepe besede.
V gore sem pričela hoditi na stara leta, prej nisem mogla od doma za več kot en dan. V tem času pa ne prideš nikamor, glede na to, da prevozim skoraj celo Slovenijo, da pridem do cilja. Letos pa v resnici še grem na Mangrt, me bo peljal sin, ker sama ne zmorem vožnje tja in nazaj s pohodništvom vmes. seveda imam v mislih le sedlo, ne vem, če si bom upala proti vrhu. Morda pa le...
Kar panika se me loteva, toliko lepega je še v Sloveniji, meni pa zmanjkuje časa. Kolikor mi bo dano, za vse sem hvaležna.
Že večkrat se mi je zgodilo, da sem pozabila, da ura teče in bo dneva konec, preden se vrnem do avta. Tako sem se enkrat odpravila na Komen (Smrekovec) 26.4., nisem vedela, da je na poti še toliko snega. Ta zravna vse kotanje na sicer lepi poti. Vdirala sem se preko kolen, dobila me je tema, sem že sedela pod smreko in tuhtala, kaj storiti. S skrajnimi močmi sem se priplazila dol (vmes sem v mraku še zgrešila pot in zavila še na Smrekovec, vrh je vzporedno ob poti na Komen). Vse se je srečno končalo, ampak doma pa nič o tem, ker že tako vedno godejo, da sama lazim okrog. Tudi iz Uršlje sem že tavala v temi, pa z Donačke, ampak ta je blizu in poznam vsako ped poti.
Lep pozdrav in pogum tudi tistim, ki še niste poskusili (Marijav), zasvoji te kot vrnice ali paradižnik. Ampak jaz z zasvojenostmi že pretiravam kot da hočem zajeti življenje s preveliko žlico. Marija_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)