Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Podlage za cepljenje sadnih dreves

Napiši odgovor

Potrditvena koda
Vtipkaj kodo, ki jo vidiš na sliki. Vse črke so male, ničle ni.
Smeški
:D :) ;) :( :o :shock: :? 8-) :lol: :x :P :oops: :cry: :evil: :twisted: :roll: :!: :?: :idea: :arrow: :| :mrgreen: :geek: :ugeek:
BBCode je vključena
[img] je vključen
[url] je vključen
Smeški so vključeni
Preglej temo
   

Razširi pogled Preglej temo: Podlage za cepljenje sadnih dreves

Napisal/-a mravlja » So Jan 28, 2017 11:54 am

Kaksne izkusnje imate s podlago Quince BA29c (kutina) ?
Ima kdo izkusnje s podlagami Krymsk?

Lp.

Napisal/-a mravlja » Pe Jan 27, 2017 1:11 am

Moderni prijemi. Sem pa presenecen nad razlago rezultatov:
http://www.transgen.de/lexikon/1853.pfropfen.html

Poglejte si slikco malo podrobneje.

Napisal/-a mravlja » Sr Jan 25, 2017 7:29 pm

elstar, hvala ti in tebi, vinkoz tudi.

Sem pa tole svoje case ze videl, se (sele) zdaj spomnim. Znanje starih mojstrov.

Napisal/-a elstar » Sr Jan 25, 2017 6:59 pm

elstar je napisal/a:
...
Obstaja tudi tehnika pri cepljenju na speče oko (AVG/SEP), kjer cepimo z dvema očesoma naenkrat. Tudi tu je prvo oko v vlogi posredovalke.


mravlja je napisal/a:
elstar, hvala za napisano.
elstar, lahko tole tehniko kako opises, razlozis? In seveda, se enkrat hvala.


Tale zapis zadnje tehnike moram nekoliko popraviti. Sam s tem nimam izkušenj, zato je verjetno tudi predstava o tem bila pri meni nekoliko popačena.
V mislih sem imel verjetno NIKOLACIJO, kratek opis najdeš tule:
http://rastline.mojforum.si/rastline-about657-0-asc-120.html

Napisal/-a mravlja » To Jan 24, 2017 10:15 pm

elstar, hvala za napisano.

Verjetno pa je vpliv posredovalke premosorazmeren njeni dolzini.
Nikjer nisem zasledil kaksne dolzine posredovalk so v navadi. Neznano mi je tudi, kako posredovalka vpliva(jo) na ostale lastnosti npr. okus, velikost ploda - tudi tega nisem nikjer zasledil. Verjetno so to v strokovnih krogih znane informacije, ali pac (se) ne? In ce izvzamemo hrusko, kjer se jo uporablja zaradi kompatibilnosti - koliko se uporablja posredovalko drugace, za zagotovitev drugih sprememb atributov pri drugih sadnih vrstah (koreninski sistem; barva, cvrstost, okus,... ploda; ostale lastnosti drevesa,...)?

elstar je napisal/a:
...
Obstaja tudi tehnika pri cepljenju na speče oko (AVG/SEP), kjer cepimo z dvema očesoma naenkrat. Tudi tu je prvo oko v vlogi posredovalke.

elstar, lahko tole tehniko kako opises, razlozis? In seveda, se enkrat hvala.

Napisal/-a elstar » To Jan 24, 2017 3:13 pm

Mravlja,
pri hruškah, ki jih želimo cepiti na kutino, je pri nekaterih sortah nujno, da ima posredovalko. Nekatere sorte so slabo kompatibilne s kutino. To je en primer cepljena na posredovalko.
Drugače je pa tako, da moraš vedeti, kaj bi s posredovanjem rad dosegel.
Lahko je posredovalka sorta, ki umiri rast in bo bujnejša sorta na šibkeje rastoči sorti dala vendarle nekoliko manjše drevo ali obratno, za posredovalko lahko uporabiš bujnešo sorto, če veš, da je željena sorta šibkeje rastoča, ti pa želiš nekoliko višje drevo.
Sam prijem in uspeh cepljenja je enak, kot pri "enojnem" cepljenju, le da tukaj poleg osnovnega cepljenja opraviš naslednjo cepljenje kakšno leto kasneje.
Obstaja tudi tehnika pri cepljenju na speče oko (AVG/SEP), kjer cepimo z dvema očesoma naenkrat. Tudi tu je prvo oko v vlogi posredovalke.

Napisal/-a mravlja » Po Jan 23, 2017 10:14 pm

Se je kdo med vami srecal (ali celo cepil) s posredovalkami?
Kako se obnese?

Lp.

Napisal/-a mravlja » Po Nov 28, 2016 12:36 am

Leander, hvala za odgovor.
Nisem še odločen, kaj naj cepim - lahko da jablano, hruško, češnjo, slivo... (vse to bi lahko) - niti ne vem, koliko časa mi bo spomladi ostalo tisti pravi trenutek, seveda.
Rad pa bi se primerno pripravil. V odgovoru pišeš o bujnosti žlahtnega dela, cepiča... tega nisem še zasledil (ali pa nisem bil pozoren), o tem tudi še nisem razmišljal. Torej, to moram popraviti...
Mi lahko priporočiš kako literaturo s tega področja, tudi kake povezave bi bil vesel.
Lp.

Napisal/-a Leander » Ne Nov 27, 2016 5:42 pm

Mravlja, če govoriva o jablanah ne bi priporočil podlag po bujnosti do vključno MM106, ker je koreninski sistem za slabšo zemljo enostavno prešibek. MM111 bi pa bila kot naročena, ker ni občutljiva na kakovost zprsti in hkrati odlično korenini, tako da ji tudi suša ne pride tako do živega. Pri hruškah pa se vsekakor izogni kutini MA, ker je neustrezna za bolj sušne pogoje. Najboljša rešitev je tu sejanec hruške in pa ne prebujna sorta, ki se jo ob ustrezni rezi da držati na okoli 4 m višine brez težav. Če pa bi na vsak način želel kutino kot podlago, pa bo boljša izbira kutina BA29, ki bolje korenini. Ima pa vsaka kutina raje bolj močno, vlažno prst in tako ne bo na tvoji parceli dosegla polnega potenciala.

Napisal/-a jozegartlc » So Nov 26, 2016 11:04 pm

Leander - hvala!

Na vrh