Napisal/-a juglans » So Feb 25, 2017 10:20 pm
Tole pišem izključno zato, ker je končni rezultat dober. Vse ostalo pa mi ni ravno v ponos, ampak naj bo.
Šele danes sem namreč skuhal sirup iz lanske s. pese. Pač.
Peso sem v jeseni pustil nekaj časa odležati, (mislil sem, da bo tako boljše) in to je trajalo do včerajšnjega dne. Bila je že precej uvela, pol manjša in dvomil sem, da je sploh uporabna. Pravzaprav sem jo imel namen nekako skuhati in spitati kokošim. No, ampak, ko sem jo pričel rezati, je bila notranjost še lepa, svetla, okus pa sladkast in .......
Sk-sk-sk v lonec s koščki, pravzaprav so bili trije, vode čez in kuhanje do mehkega.
Nato sem jo otisnil, sladko vodo rahlo "umazane" barve pa danes kuhal do gostega. Vmes sem tudi pobiral peno, predvsem pa delal na drugem "projektu" in na sirup malce pozabil. Zato se je pokuhal (verjetno) malo preveč in je gostote akacijevega medu. Menim, da bi bil brez vsake škode redkejši. Če ne drugega, bi ga bilo več.
Barva je temno rjava, od daleč kot turška kava.
Okus sicer sladek, vendar ta ostaja daleč zadaj za ostalo paleto vseh živih arom, not, okusov, ... karkoli že. Ne znam opisati, vendar na nek način podobno melasi sladkornega trsa, v vsakem primeru pa prava atrakcija. Na veliko presenečenje prav nič zemeljskega okusa.
Količina, preskromnega pol litra.
Pravkar srebam zeleni čaj, zaslajen z domačim sladkorjem - sirupom.
(nikoli si nisem misli, da bi lahko pridelal kaj takšnega)
Zelo zanimiva izkušnja.
Tole pišem izključno zato, ker je končni rezultat dober. Vse ostalo pa mi ni ravno v ponos, ampak naj bo.
Šele danes sem namreč skuhal sirup iz lanske s. pese. Pač.
Peso sem v jeseni pustil nekaj časa odležati, (mislil sem, da bo tako boljše) in to je trajalo do včerajšnjega dne. Bila je že precej uvela, pol manjša in dvomil sem, da je sploh uporabna. Pravzaprav sem jo imel namen nekako skuhati in spitati kokošim. No, ampak, ko sem jo pričel rezati, je bila notranjost še lepa, svetla, okus pa sladkast in .......
Sk-sk-sk v lonec s koščki, pravzaprav so bili trije, vode čez in kuhanje do mehkega.
Nato sem jo otisnil, sladko vodo rahlo "umazane" barve pa danes kuhal do gostega. Vmes sem tudi pobiral peno, predvsem pa delal na drugem "projektu" in na sirup malce pozabil. Zato se je pokuhal (verjetno) malo preveč in je gostote akacijevega medu. Menim, da bi bil brez vsake škode redkejši. Če ne drugega, bi ga bilo več.
Barva je temno rjava, od daleč kot turška kava.
Okus sicer sladek, vendar ta ostaja daleč zadaj za ostalo paleto vseh živih arom, not, okusov, ... karkoli že. Ne znam opisati, vendar na nek način podobno melasi sladkornega trsa, v vsakem primeru pa prava atrakcija. Na veliko presenečenje prav nič zemeljskega okusa.
Količina, preskromnega pol litra.
Pravkar srebam zeleni čaj, zaslajen z domačim sladkorjem - sirupom.
(nikoli si nisem misli, da bi lahko pridelal kaj takšnega)
Zelo zanimiva izkušnja.