Napisal/-a crtj » Sr Mar 08, 2017 10:21 am
Po mojem zaenkrat zelo grobem razumevanju, ki je lahko točno ali pa ne, je stvar taka:
- razvita je bila, da bi združila donos in lastnosti zrna pšenice ter trpežnost rži
- uporablja se, kadar sploh (da ni pomladi zaorana) za prehrano živali, za ljudi pa le v sekundarni vlogi (dodaja se testeninam itd)
- lahko pa bi se mirno tudi samostojno, ker je zrno kvalitetno; vendar naj bi se vseeno nekoliko drugače obnašalo pri obdelavi, glej recimo http://www.triticale-infos.eu/use/human-consumption/index.html
Pri nas je bila zgodba enostavna:
- ajda je ostala predolgo na njivi, da bi sejal inkarnatko, kar bi sicer najraje zaradi čebel (pomladi 2016 je rešila izpad zaradi pomrzle akacije)
- želel sem sejati nekaj trpežnega in neizbirčnega, namen je pokritje njive / zeleno gnojenje
- razmišljal sem predvsem o rži in zimskem ovsu
- vendar, ko so bile ravno punce na poti LJ / MS, sem našel na bolhi oglas za tritikalo v Framu 
Ker je bila sejana pozno (in je traktorist bil nenavdušen nad kvaliteto semena, češ da je veliko loma), je trenutno videti precej razpršena in nebogljena, vendar mislim, da so šanse, da lepo zrase. Vsaj sodeč po tem, kakšne so dosedanje izkušnje z inkarnatko, ki kdaj vmes prek zime zgleda ko smrt, potem pa je pomladi vsa krasna.
Če bo res dobro zrasla, potem to tudi pomeni, da res zelo dobro prenaša neugodne pogoje. Ker v Prekmurju je suša že praktično od oktobra, cel januar je bil na -10 in to suh mraz, šele tam nekje v tretjem tednu je celo padlo za vzorec snega. Naša njiva tudi ni gnojena - samo tisto, kar pustijo rastline za sabo (inkarnatka, ajda in industrijska konoplja).
Glede posledic uživanja pšenice -- po mojem razumevanju to, da bi prešel s pšenice na tritikalo, ne bi pomenilo kvalitativne razlike. To tudi ni bil vzgojni cilj; cilj je bil "dajmo naredit res trpežno pšenico".
Nekaj, kar je trpežno in hkrati dejansko je alternativa v smislu glutena, je proso -- vendar je tam pa drug zadržek, delovalo naj bi zaviralno na ščitnico.
Po mojem zaenkrat zelo grobem razumevanju, ki je lahko točno ali pa ne, je stvar taka:
- razvita je bila, da bi združila donos in lastnosti zrna pšenice ter trpežnost rži
- uporablja se, kadar sploh (da ni pomladi zaorana) za prehrano živali, za ljudi pa le v sekundarni vlogi (dodaja se testeninam itd)
- lahko pa bi se mirno tudi samostojno, ker je zrno kvalitetno; vendar naj bi se vseeno nekoliko drugače obnašalo pri obdelavi, glej recimo http://www.triticale-infos.eu/use/human-consumption/index.html
Pri nas je bila zgodba enostavna:
- ajda je ostala predolgo na njivi, da bi sejal inkarnatko, kar bi sicer najraje zaradi čebel (pomladi 2016 je rešila izpad zaradi pomrzle akacije)
- želel sem sejati nekaj trpežnega in neizbirčnega, namen je pokritje njive / zeleno gnojenje
- razmišljal sem predvsem o rži in zimskem ovsu
- vendar, ko so bile ravno punce na poti LJ / MS, sem našel na bolhi oglas za tritikalo v Framu
Ker je bila sejana pozno (in je traktorist bil nenavdušen nad kvaliteto semena, češ da je veliko loma), je trenutno videti precej razpršena in nebogljena, vendar mislim, da so šanse, da lepo zrase. Vsaj sodeč po tem, kakšne so dosedanje izkušnje z inkarnatko, ki kdaj vmes prek zime zgleda ko smrt, potem pa je pomladi vsa krasna.
Če bo res dobro zrasla, potem to tudi pomeni, da res zelo dobro prenaša neugodne pogoje. Ker v Prekmurju je suša že praktično od oktobra, cel januar je bil na -10 in to suh mraz, šele tam nekje v tretjem tednu je celo padlo za vzorec snega. Naša njiva tudi ni gnojena - samo tisto, kar pustijo rastline za sabo (inkarnatka, ajda in industrijska konoplja).
Glede posledic uživanja pšenice -- po mojem razumevanju to, da bi prešel s pšenice na tritikalo, ne bi pomenilo kvalitativne razlike. To tudi ni bil vzgojni cilj; cilj je bil "dajmo naredit res trpežno pšenico".
Nekaj, kar je trpežno in hkrati dejansko je alternativa v smislu glutena, je proso -- vendar je tam pa drug zadržek, delovalo naj bi zaviralno na ščitnico.