Napisal/-a brbr » To Maj 31, 2022 10:54 am
Bob Matko, ki sem ga posejala v platoje 8.2. in presadila na vrt 25.3. ima že velike stroke. Spodnji so že primerni za svežo rabo. nekaj smo jih že pojedli v rižoti.
Me je dajala dilema, ali naj shranim sveža zrna, ali naj počakam in shranim suha. Pri svežih me moti to, da bi ga morala zamrzniti ali pa se izuriti v pasterizaciji. Te se malo bojim, ker sem nekoč vrgla stran shranke graha - je zavrel. Pravijo, da je zelenjava, ki ima veliko škroba problematična za pasteriziranje (moraš pasterizirati dvakrat).
Kakorkoli že: na srečo sem imela shranjenega nekaj lanskega suhega boba. Tako sem včeraj pripravila testno kosilo: bob sem dan prej namočila in ga skuhala tako kot fižol. Potem sem prečitala kar nekaj nasvetov in receptov za pripravo. Odločila sem se, da kuhanega ne bom lupila. Skuhala sem ga v omaki (mešanica receptov: na oljčnem olju prepražena čebula in bob, zalito s kokošjo juho, dodano veliko česna, semena koprca, na koncu veliko peteršilja in malo čilija) in postregla poleg polente. Vse skupaj je izpadlo zelo dobro. G.Brbr je rekel, da je dosti boljši kot svež. Meni je bil pa tako in tako všeč. Tudi lupina ni bila prav nič moteča.
Zdaj dileme nimam več. Bob bo dozorel na vrtu do polne zrelosti. Kar mi je zelo všeč, kajti tudi kar se shranjevanja suhega tiče, je povsem neproblematičen (v primerjavi s fižolom na primer). Lani sem porezala cele rastline in jih obesila v senco, na suho. Luščila pa sem ga šele enkrat pozno jeseni, zrna pa potem hranila v steklenem kozarcu. Odlično se je obdržal do včeraj. O kakšnih žužkih ni bilo ne duha ne sluha._________________naredimo svet lepši
Bob Matko, ki sem ga posejala v platoje 8.2. in presadila na vrt 25.3. ima že velike stroke. Spodnji so že primerni za svežo rabo. nekaj smo jih že pojedli v rižoti.
Me je dajala dilema, ali naj shranim sveža zrna, ali naj počakam in shranim suha. Pri svežih me moti to, da bi ga morala zamrzniti ali pa se izuriti v pasterizaciji. Te se malo bojim, ker sem nekoč vrgla stran shranke graha - je zavrel. Pravijo, da je zelenjava, ki ima veliko škroba problematična za pasteriziranje (moraš pasterizirati dvakrat).
Kakorkoli že: na srečo sem imela shranjenega nekaj lanskega suhega boba. Tako sem včeraj pripravila testno kosilo: bob sem dan prej namočila in ga skuhala tako kot fižol. Potem sem prečitala kar nekaj nasvetov in receptov za pripravo. Odločila sem se, da kuhanega ne bom lupila. Skuhala sem ga v omaki (mešanica receptov: na oljčnem olju prepražena čebula in bob, zalito s kokošjo juho, dodano veliko česna, semena koprca, na koncu veliko peteršilja in malo čilija) in postregla poleg polente. Vse skupaj je izpadlo zelo dobro. G.Brbr je rekel, da je dosti boljši kot svež. Meni je bil pa tako in tako všeč. Tudi lupina ni bila prav nič moteča.
Zdaj dileme nimam več. Bob bo dozorel na vrtu do polne zrelosti. Kar mi je zelo všeč, kajti tudi kar se shranjevanja suhega tiče, je povsem neproblematičen (v primerjavi s fižolom na primer). Lani sem porezala cele rastline in jih obesila v senco, na suho. Luščila pa sem ga šele enkrat pozno jeseni, zrna pa potem hranila v steklenem kozarcu. Odlično se je obdržal do včeraj. O kakšnih žužkih ni bilo ne duha ne sluha._________________naredimo svet lepši