novi.gartlc.si

Ko sem spraševal o fižolu brez napenjanja, je mogoče zgledalo malo neresno. Zdaj pa sem ga pri enem ekološkem kmetu kupil in smo ga trikrat stestirali. Ne vem, kako se reče tej sorti. Kmet je rekel, da se mu je pred leti verjetno celo oženil z enim drugim. V glavnem - deluje. Brez kakršnihkoli težav. Prej si ga skoraj nisem upal jest.

Še nekaj mi ne gre skupaj. A ne nastane galaktoza potem ko encim laktaza razgradi mlečni sladkor laktozo v glukozo in galaktozo? Moj sestrič ne sme uživat mleka zaradi laktoze ker nima encima in si kupuje brezlaktozno mleko ki pa vsebuje glukozo in galaktozo.

Aye-Aye hvala za info. Predlog da gre tast med rastlinojedce je pa en najbolj posrečenih štosov. Celo jazbeca je že pekel. Prej bi njegovega psa Terija navadil na deteljo ali otavo. Pa še nekaj je. Imam ga na sumu da ne uživa le v akustiki ampak celo v vonju. Je pisala ena gospa da spusti golobčka ali dva. Če bi se podobno izrazil bi rekel da on spusti noja ali dva. Sicer je pa zlat človek.

Dajmo se zresnit no.

Tonček, tvojemu tastu lahko pomagaš z BEANO-M. To je prehranski dodatek, oziroma encim izdelan iz glive Aspergillus niger, za lajšanje takih kemičnih napadov.

Verjetno bi mu pomagalo tudi, da postane vegetarijanec, ti nimajo takšnih dišečih "aromatičnih" kemičnih procesov, kar bi kot razumem ustavilo prav vse neljube sploh pa nočne težave. Samo glede na to, da so za lovce vegetarijanci "Bad hunters" malo dvomim, da bi mu uspelo.

V fižolu je rafinoza (kompleksen ogljikov hidrat) , za katerega pa nimamo pravega encima za njegovo presnovo, težavo nam dela galaktoza, na katerega del tudi razpade. Z namakanjem stročnic pa s kaljenjem nastaja proces, ki v stročnicah ustvari encim galaktozidazo, ta galaktozo razgrajuje... Več na: Inštitut za nutricionistiko

Drugače pa imam občutek, da ti tako že to veš, le malo nas ...

V karibski in azijski kuhinji dodajajo ingver med kuhanjem. Veliko uporabljajo tudi kombinacijo riža in stročnic, sploh če so kuhane skupaj, naj bi se dopolnjevala. Azteki pa so kombinirali fižol in koruzo.

Aja seveda, obstaja tudi fižol s tanjšo lupino pa taki, ki recimo manj napenjajo. Recimo eden takih s tanjšo lupino je tegucigalpa slippery silks bean. Še dobro, da mi ni treba izgovorit. Ga sploh ni treba namakat in se skuha v dobri uri. Sem sejala lani a nisem uspela nič pridelat, morda rabi toplejše pogoje. Imam še nekaj zrnc, če si želiš sprobat.

Vsekakor pa ti priporočam tudi knjigo Čarobno črevesje .

Elenchycherry je napisal/a: Tonček je napisal/a: Zelo resno sprašujem. Ali je kakšna vrsta fižola ki povzroča minimum izpušnih plinov? Moja tašča je zelo nesrečna zaradi težav ki jih ima tast s to surovino zlasti ponoči ko se vrne z lova in mu pogreje pasul iz škrinje. Vse sorte je že probala dodajat od rastline ki jo kliče bonenkraut do kumine in janeža. Brez uspeha. Vem da se čuje smešno vse dotlej dokler nisi sam žrtev tega kemičnega napada.

A kuha fižol v popolnoma odprti posodi ali v pokriti? Ker če ga kuha pokritega lahko ima zaradi tega težave. Nekje v eni knjigi sem pred leti zasledila, da če kuhaš fižol v popolnoma odkriti posodi, da gredo tisti plini, ki povročajo napenjanje tako ven. Po tem naj bi manj napenjalo in bi naj tudi imel manj izpušnih plinov.

Lepo prosim če se spomnite naslova te knjige. Poiskal jo bom magari vse antikvariate obredem. Razlaga je logična: smrdljivi plini tioli ali merkaptani (po starem) imajo večje molekule in ne morejo skozi režo med pokrovko in piskrom a manjše vodne molekule se izmuznejo. Vodikov sulfid H2S pa se s tistim S-om tudi obesi za rob piskra, zato je dobro po kuhanju obrisati še rob piskra.

Tonček je napisal/a: Zelo resno sprašujem. Ali je kakšna vrsta fižola ki povzroča minimum izpušnih plinov? Moja tašča je zelo nesrečna zaradi težav ki jih ima tast s to surovino zlasti ponoči ko se vrne z lova in mu pogreje pasul iz škrinje. Vse sorte je že probala dodajat od rastline ki jo kliče bonenkraut do kumine in janeža. Brez uspeha. Vem da se čuje smešno vse dotlej dokler nisi sam žrtev tega kemičnega napada.

A kuha fižol v popolnoma odprti posodi ali v pokriti? Ker če ga kuha pokritega lahko ima zaradi tega težave. Nekje v eni knjigi sem pred leti zasledila, da če kuhaš fižol v popolnoma odkriti posodi, da gredo tisti plini, ki povročajo napenjanje tako ven. Po tem naj bi manj napenjalo in bi naj tudi imel manj izpušnih plinov.

Ivčk je napisal/a: Tonček je napisal/a: Zelo resno sprašujem. Ali je kakšna vrsta fižola ki povzroča minimum izpušnih plinov? Moja tašča je zelo nesrečna zaradi težav ki jih ima tast s to surovino zlasti ponoči ko se vrne z lova in mu pogreje pasul iz škrinje. Vse sorte je že probala dodajat od rastline ki jo kliče bonenkraut do kumine in janeža. Brez uspeha. Vem da se čuje smešno vse dotlej dokler nisi sam žrtev tega kemičnega napada.

Po mojih izkušnjah in kolikor sem prebrala drugod, je naboljša zamenjava Adzuki in Mungo fižol. Poleg tega še dolga (za stročje) in nizka vigna (za zrnje). Vse spadajo med Vigne in v bistvu niso 'fiižoli', je pa njih okus in uporaba primerljiva našim fižolom...

Za vigno vem ker smo včasih precej sadili. Je pa preveč toploljubna. Tudi soja ima plinske učinke na žalost. Bomo pa poskusili adzuko in mungo fižol, saj sta po okusu izredna!!!

Oldi je napisal/a: A veste tistga:
A ti je golobček ušel?
A si ga ujel?
Nisem
Potem je pa tudi tebi ušel.

Letos smo stročji preklar prvič posadili v jogurt lončke, po 3 v enega.
Kdaj jih je najbolje prenesti na plano, mislim pri kaki velikosti ima optimalni koreninski sistem, da se zemlja ne razsuje oziroma da lončki že niso premajhni?

Jaz bi s presajanjem počakal do sv. Florjana. Potem bi š škarjami odrezal dno lončka ter izvrtal v zemljo luknjo premera lončka. V to luknjo bi vložil lonček z rastlinami nato pa na dveh straneh s škarjami prerezal steno lončka in izvlekel obe polovici. Koreninska gruda bi ostala nepoškodovana.

Tonček je napisal/a: Zelo resno sprašujem. Ali je kakšna vrsta fižola ki povzroča minimum izpušnih plinov? Moja tašča je zelo nesrečna zaradi težav ki jih ima tast s to surovino zlasti ponoči ko se vrne z lova in mu pogreje pasul iz škrinje. Vse sorte je že probala dodajat od rastline ki jo kliče bonenkraut do kumine in janeža. Brez uspeha. Vem da se čuje smešno vse dotlej dokler nisi sam žrtev tega kemičnega napada.

Po mojih izkušnjah in kolikor sem prebrala drugod, je naboljša zamenjava Adzuki in Mungo fižol. Poleg tega še dolga (za stročje) in nizka vigna (za zrnje). Vse spadajo med Vigne in v bistvu niso 'fiižoli', je pa njih okus in uporaba primerljiva našim fižolom..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

Tonček, prosim in pričakujem, da na forumu ne natolcuješ. Ker to, kar pišeš očitno o meni (ker me citriraš) je tvoja izmišljotina in čista laž.