Napisal/-a juglans » So Avg 20, 2016 3:09 pm
Živjo. Jaz sem kar nekaj let poizkušal s temle trpotcem. V bistvu me je zanimala celotna izkušnja, od setve pa do cvetenja in zorenja semen, kako izgleda in ne prvenstveno seme kot pridelek.
Če strnem vse opazke, potem lahko podam svoje izkušnje z zelo kratkim stavkom. "Ni uspeval"
Torej, že kalil je bolj medlo, nato so ga (po mojih vtisih) matrale spomladanske hladne noči, tudi mu ni prijala vlaga in je po vsakem daljšem deževju na nek način gnil ali pa je rjavelo listje, cvetja je bilo zelo malo, seme sploh ne tolikšno, kot se ga kupi. Edino luskinice so bile podobne "uvoženi robi", le to, da so bile moje temnejše, bolj rjave.
Sedaj ga ne sejem več. Imam pa dokaj težko, skoraj glinasto zemljo.
In če lahko zapišem še svoje misli, ki se mi pogosto porajajo ob takšnih eksotičnih semenih, oz. hrani nasploh.
Največkrat je ime, ali pa vsaj embalaža opremljena z izrazom "naravno" , "eko", "deviško", itd. , sam pa, kot človek z nekaj izkušnjami iz tega področja, poleg tega pa tudi samostojne poti, ki s seboj prinaša tudi mnoga ekonomska vprašanja, dvomim v verodostojnost teh označb. Dvomim, ne morem pa tega trditi. Namreč, kjerkoli na svetu, vedno je človek podrejen tržnim zakonom masovne pridelave in posledično majhnim ostankom od njegovega dela. Logična poteza vsakega, v dirko življenja vpetega kmeta je, da na nek način poveča rezultate svojega dela. To pa lahko stori na presenetljivo malo načinov, s tem da jih velika večina temelji na uporabi kemičnih sredstev.
Recimo nekaj v tem smislu, kot skrajni primer, .... čeprav pa verjamem, da je vmes tudi mnogo iskrenega, neoporečnega.
...
Skratka, naj ti dobro uspeva.
ps.: in še glede prisotnosti te rastline v naših krajih; bojim se, da je ta "naš" boj prvinske oblike in verjetno z ne tako debelim semenom in velikimi luskinami, gojeni pa je verjetno nekako požlahtnjen z boljšim pridelkom.
Sem pa tudi sam presenečen, da se je že takrat pojavil pri nas. Verjetno je kakšen Štajerc pohajkoval po Indiji in ga prinesel s seboj.
Živjo. Jaz sem kar nekaj let poizkušal s temle trpotcem. V bistvu me je zanimala celotna izkušnja, od setve pa do cvetenja in zorenja semen, kako izgleda in ne prvenstveno seme kot pridelek.
Če strnem vse opazke, potem lahko podam svoje izkušnje z zelo kratkim stavkom. "Ni uspeval"
Torej, že kalil je bolj medlo, nato so ga (po mojih vtisih) matrale spomladanske hladne noči, tudi mu ni prijala vlaga in je po vsakem daljšem deževju na nek način gnil ali pa je rjavelo listje, cvetja je bilo zelo malo, seme sploh ne tolikšno, kot se ga kupi. Edino luskinice so bile podobne "uvoženi robi", le to, da so bile moje temnejše, bolj rjave.
Sedaj ga ne sejem več. Imam pa dokaj težko, skoraj glinasto zemljo.
In če lahko zapišem še svoje misli, ki se mi pogosto porajajo ob takšnih eksotičnih semenih, oz. hrani nasploh.
Največkrat je ime, ali pa vsaj embalaža opremljena z izrazom "naravno" , "eko", "deviško", itd. , sam pa, kot človek z nekaj izkušnjami iz tega področja, poleg tega pa tudi samostojne poti, ki s seboj prinaša tudi mnoga ekonomska vprašanja, dvomim v verodostojnost teh označb. Dvomim, ne morem pa tega trditi. Namreč, kjerkoli na svetu, vedno je človek podrejen tržnim zakonom masovne pridelave in posledično majhnim ostankom od njegovega dela. Logična poteza vsakega, v dirko življenja vpetega kmeta je, da na nek način poveča rezultate svojega dela. To pa lahko stori na presenetljivo malo načinov, s tem da jih velika večina temelji na uporabi kemičnih sredstev.
Recimo nekaj v tem smislu, kot skrajni primer, .... čeprav pa verjamem, da je vmes tudi mnogo iskrenega, neoporečnega.
...
Skratka, naj ti dobro uspeva.
ps.: in še glede prisotnosti te rastline v naših krajih; bojim se, da je ta "naš" boj prvinske oblike in verjetno z ne tako debelim semenom in velikimi luskinami, gojeni pa je verjetno nekako požlahtnjen z boljšim pridelkom.
Sem pa tudi sam presenečen, da se je že takrat pojavil pri nas. Verjetno je kakšen Štajerc pohajkoval po Indiji in ga prinesel s seboj.