novi.gartlc.si

Odločila sem se, da tudi sama poskusim svoji zemlji pomagati z bogatitvijo s pomočjo kompostnega čaja.

Ima kdo kake nove informacije na to temo, kakšne nove rezultate?

Lepo bodite, Mil

Kaj pa zdaj po parih letih, ste kaj novega ugotovili glede tega vrtnarskega čaja =)_________________" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

O kloru in prezračevanju si že nekaj pisal na prejšnji strani, zato sem pa tudi vprašal.
Torej, postana voda ali deževnica brez prezračevanja, ali pa voda iz omrežja in zračenje za cca. pol ure.
12 ur je dovolj za izdelavo čaja.

Ja, gotovo se vsak spomni tega reka o postani vodi, a ker sem mislil da tudi na vrtu zalivaš direktno iz pipe, sem iz firbca vprašal če si mogoče delal kakšne primerjave med postano in tisto direktno iz pipe, da bi lahko še malo podkrepil besede naših babic

Suma sumarum, negativnih učinkov ni bilo opaziti, samo pozitivne, torej je way to go tale kompostni čaj

Hvala!

Hja, kolikor sem ugotovil je vodo iz vodovoda bolje najprej predhodno 20 minut do 1/2 ure najprej prezračevati, če želimo imeti bogato peno. Če jo ne prezračim, je pene po 12 urah bistveno manj.

To pa je dokaz o potrebi po prezračevanju in odstranitvi klora iz vode. Verjetno bi bil isti učinek, če bi vodo ( iz omrežja) pustil v zalivalki preko noči, da klor izhlapi in se šele nato lotil izdelave čaja.

To je logično, saj se še spomnimo, da je sobne rastline bolje zalivat s postano vodo, kot so nam babice govorile.
V plastenjaku imam sicer kapljično namakanje iz rezervoarja z deževnico. Tudi tu sem vsakih nekaj dni dolival s čajem.
Vsekakor je rastlinam ta dodatna vlaga in hrana bila dobrodošla.

Vretje čaja je dovolj 12 ur. Če sem vrel 24 ur je bilo pene enako, oziroma manj.

Glede koristnosti zalivanja rastlin s tem čajem:
Žal nisem delal primerjav med zalivanimi z vodo in tistimi, ki naj bi jih zalival s čajem. Zalival sem vse s čajem.

Rastline so lepo rastle, listje je dobivalo temnejšo zeleno barvo. Zemlja je bila rahla, polna glist in raznega življenja. Pokrita je bila s slamo. V plastenjaku sem imel celo dve drobni žabici. V jeseni pa me je večkrat pod slamo pričakal jež.
Zdrava rast rastlin je tudi logična, saj sem jih v bistvu gnojil z hitro dostopnimi ( v vodi raztopljenimi) snovmi (hrano), ki so jo brez težav vsrkale- pojedle.

Vsekakor bom naslednje leto s to prakso nadaljeval. Kot v tem letu, bom tudi v prihodnje zalival vse: zelenjavo, paradižnike, grme, sadna drevesa.
Namreč, nisem našel nobenega razloga ali razlage, da to početje škodi, vsi so trdili in poročali o nasprotnem- koristnem učinku, ki ga delim tudi sam.

labia, je bilo kaj opaznih rezultatov?

Tudi sam razmišljam da bi si naštimal eno tako črpalko, in po potrebi "kuhal" posušeno zelenje (koprive, gabez ipd..)
Glede na to da uporabljaš vodo iz vodovoda, si mogoče poskušal delati kakšne primerjave med "prezračeno" in tiste direktno iz pipe? Brez kakršnihkoli dodatkov komposta ipd, samo voda.

Labia hvala ti
Bom kar začela pa še jaz mal poeksperimentirala pa slikce lepla
Lep dan še naprej

Pixie, vodo iz potoka seveda ni treba predhodno brbotati, kot tudi ne deževnice.
Preperel hlevski gnoj je itak najboljša zadeva. Mikroorganizmov je v njem ogromno. Seveda pa le če ni presušen. Pa tudi takrat je nekaj ostalo in se bo namnožilo ob brbotanju.
Le pogumno na delo. Sam trenutno ne dodajam sladkorja ali melase, ker imam občutek, da je hrane dovolj tudi brez tega, saj se že v 12 urah ustvari bogata pena, ki je pokazatelj procesov v čaju.

Tukaj še fotografija od danes zjutraj - po 12 urah izdelave koncentrata:



Sicer pa moram povedati, da vonj iz zalivalke se čuti in tisti, ki trdijo da ga ni se motijo. Ni pa tako močan in ni tako smrdeč.

Malo se poglabljam v to temo, zdi se mi super, se bom tudi sama lotila priprave tega..
Zanima me pa;
Ker imam vode v skoraj neomejenih količinah iz potoka za hišo, mi ni potrebno uro oz dve brbotati vode, saj nima klora, kajne?
Lahko dam samo preperel hlevski gnoj, in če je ta ležal 4 - 5 let? Se z leti izguljalo mikroorganizmi oz ti. bakterije? Kaj pa hrana za njih? Bi je bilo dovolj ali bi morala dodati sladkor oz melaso, kot je omenjeno v zgornjih postih?
Hvala

Danes zjutraj sem spet imel bogato peno na vrhu. Očitno je res treba najprej brbotati samo vodo, da se izloči klor. Kot kaže je že pol ure dovolj.
Tudi sem nekoliko spremenil recepturo. Sladkorja oziroma sirupa nisem dodal, ker sem prebral, da je hrane za bakterije v briketih dovolj. Sem pa dolil nekaj ml ( pol zamaška od cocacole) Protifert fosfit K, da sem dodal encime in aminokisline ( poleg P in K).
Dodam tudi nekaj kapljic tekočega Bora, ki ga v zemlji povsod v Sloveniji primanjkuje.
Nekaj o tem piše na dnu strani, ki jo navajam:
http://www.analiza-zemlje.si/1/category/mikrohranila/1.html

Kakšen bo iz tega rezultat na rastlinah bom pa vedel šele po daljšem obdobju, ker se šele mora vidno odraziti.

Brbotanje -vretje- kuhanje izvajam na 12 ur. Zjutraj zalijem kar se je nakuhalo čez noč in takoj zastavim novo vretje, ki ga porabim zvečer. Tako sem pridobil dvojno količino ( 10 zalivalk) nekaj manj močnega pripravka s katerim zalivam.

Ha, zdaj si me pa našla. V bistvu vsak dan zalivam, samo različne rastline. Na razpolago imam dnevno 5 kant razredčenega in potem po občutku: aha zdaj pa bom tebe zalil.
Drugače pa bolj sistemsko zalivam na tri dni paradižnike, ki so zunaj v vrtu in nimajo kapljičnega zalivanja. Rad bi namreč videl ali jim to kaj koristi ali škodi in tudi bi si rad potem ogledal zemljo, ko bom odgrnil slamo.