Napisal/-a metuljc » To Avg 22, 2017 8:14 pm
In od kod je seme, iz katere je zrasla rastlina, iz katere semena so zrasli ti lepotci?
Drugače pa, barva cvetov se lahko pri rastlinah deduje tudi z več geni, ki vsak prispevajo del k skupnemu izrazu. Vsi tile cvetovi, Dajmar, so variacija rdeče, bolj ali manj je le količina barvila različna, morda razmerje v količini poameznih barvil, če jih je več. Če pride do samooprašitve je tu še vedno spolno razmnoževanje, premešanje genov (crossing_over), naključna združitev ne povsem enakih spolnih celic,.....
Ampak, tale članek pa je obetaven.
V prvem odstavku piše: But the vast majority of hibiscus change their colors with changes in temperature, hours of daylight, and who-knows-how-many other variables!
Večina slezov menja barvo cvetov v odvisnosti od temerature, dolžine dneva in kdo ve koliko drugih spremenljivk!
Ker ne veš, ali si sejal gensko čisto (homozigotno) rastlino za gene, ki določajo barvo, pa če upoštevaš še gornje razloge, je hitro jasno, da ni nič nenavadnega, da si prišel do pestrega barvnega pušeljca. Lepo bi bilo tole videti v živo, res.
Kaj dosti ti najbrž nisem pomagala, ali pač?
Morda le še tole: 200 m za čebele, čmrlje,.....ni bogve kolikšna razdalja. Pri sestri na sibirskem oslezu vsak dan opažam črno lesno čebelo, ki je pravzaprav bela, tako je vsa obložena s cvetnim prahom. In še zanimivost, sestra je opazovala, kako je v cvet, v katerem je nabirala ta lesna čebela, priletela osa, lesna čebela jo je tako odrinila, da je oso odneslo vsaj meter daleč in je s kar veliko silo priletela na mizo na sestrini terasi.
In od kod je seme, iz katere je zrasla rastlina, iz katere semena so zrasli ti lepotci?
Drugače pa, barva cvetov se lahko pri rastlinah deduje tudi z več geni, ki vsak prispevajo del k skupnemu izrazu. Vsi tile cvetovi, Dajmar, so variacija rdeče, bolj ali manj je le količina barvila različna, morda razmerje v količini poameznih barvil, če jih je več. Če pride do samooprašitve je tu še vedno spolno razmnoževanje, premešanje genov (crossing_over), naključna združitev ne povsem enakih spolnih celic,.....
Ampak, tale članek pa je obetaven.
V prvem odstavku piše: But the vast majority of hibiscus change their colors with changes in temperature, hours of daylight, and who-knows-how-many other variables!
Večina slezov menja barvo cvetov v odvisnosti od temerature, dolžine dneva in kdo ve koliko drugih spremenljivk!
Ker ne veš, ali si sejal gensko čisto (homozigotno) rastlino za gene, ki določajo barvo, pa če upoštevaš še gornje razloge, je hitro jasno, da ni nič nenavadnega, da si prišel do pestrega barvnega pušeljca. Lepo bi bilo tole videti v živo, res.
Kaj dosti ti najbrž nisem pomagala, ali pač?
Morda le še tole: 200 m za čebele, čmrlje,.....ni bogve kolikšna razdalja. Pri sestri na sibirskem oslezu vsak dan opažam črno lesno čebelo, ki je pravzaprav bela, tako je vsa obložena s cvetnim prahom. In še zanimivost, sestra je opazovala, kako je v cvet, v katerem je nabirala ta lesna čebela, priletela osa, lesna čebela jo je tako odrinila, da je oso odneslo vsaj meter daleč in je s kar veliko silo priletela na mizo na sestrini terasi.