novi.gartlc.si

Ni nujno da je največja razlika točno na polno luno in točno na mlaj.

Če ponazorim na primeru, ki ga bolj poznamo in razumemo: ni najbolj vroče opoldne pač pa nekaj ur po sončni 12, niti ni najbolj mraz ob polnoči ampak tik pred sončnim vzhodom.

Sicer nisem siguren o kateri raziskavi govoriš, če o tisti ki sem jo jaz prilepil potem kolikor razumem so razdelili lunin mesec na 8 delov in najprej ugotovili, da je največji preskok med 4. in 5. delom, to je 3,5 dni pred 3,5 dni po polni luni in potem so natančno preizkusili to in potrdili da obstajajo razlike. Pač en korak k temu da malo bolj razumemo kaj se dogaja.

Raziskave... *#@ ? !

Mi lahko kdorkoli razloži, zakaj bi se raziskave opravljale 3 dni pred polno in 3 dni pred prazno luno (glej legendo objavljene raziskave... )? - tabela !

Zakaj pa ne na dan polne in prazne lune? Zakaj ne upoštevajo skrajnih vrednosti v "plus" in v "minus"?
Tako se ne dobi pravega rezultata.

Omenjena raziskava (mislim da) navaja točen rezultat - ampak ne tistega, ki ga iščemo, o katerem se pogovarjamo.

Sem zadnjič bral povzetek kupa raziskav o luninem lesu in nobena izboljšana lastnost ni bila potrjena.

Ko smo si na Kitajskem ogledovali Prepovedano mesto, sem tudi sam pomislil, da tisti leseni deli niso tako ohranjeni zaradi zaščitnih premazov, ampak so morali mojstri vedeti še kaj več o lesu. V zdravilišču nam je kitajski zdravnik le z gledanjem in držanjem za roko ugotavljal bolezni, za katere so ljudje vedeli in bi jih pri nas lahko diagnosticirali šele po ne vem kakšnih laboratorijskih preiskavah, npr. sladkorno bolezen, bolezni prebavil, ginekološke težave itd.

Tale tema je zelo zanimiva. Verjamem da luna, kot tudi ostali planeti dejansko vplivajo tudi na drevesa in seveda na vse na zemlji.

Želim podat en dokaz, uspešnega gozdarja Erwin-a Thom-e, podjetnika, ki gradi hiše iz Moon wood. Prevod bi bil ob pravi luni posekan les. Oziroma holz100 (100% les) https://www.thoma.at/moon-wood/?lang=en Tole je angleška stran. V nemščini se da dobiti veliko več. V glavnem pravi hit v nemško govorečih državah. Vse naravno, brez žebljev, brez lepil in ob pravem času posekan les... Hišo se da tudi sprobati https://www.thoma.at/probewohnen/

V aziji obstajajo zgradbe iz lesa, ki so preživela tudi 2 tisočletji in so jih gradili menihi. Od kod njim znanje o tem kdaj sekat in kako sušit in gradit?

Thom-a je združil znanje prednikov, svojih opazovanj in znanosti. V njegovih hišah so med drugim merili tudi zdravstveno stanje ljudi, ki so spali v taki hiši oziroma industrijski z lepili in insekticidi prepojeni. Bitje srca, tistih ki so stopili v tako hišo se je zelo znižalo. Spanje v taki leseni hiši je zmanjšalo bitje srca v primerjavi z ostalim za eno uro na noč. V glavnem možgani so začeli oddajati telesu, da je na varnem, tako je sledilo, da se ljudje v taki hiši bolj sproščeni, na daljši rok tudi bolj zdravi, tudi njihov spanec je globlji in boljši. Na svoje hiše daje 50 let garancije. Njegove hiše ne napada plesen, prav tako ne škodljivci...

Še intervju z angleškimi podnapisi: https://www.youtube.com/watch?v=Xa0IYMhQ_G8 in še ena kratka predstavitev s Slovenskimi podnapisi. https://www.youtube.com/watch?v=Iea0QlwukVM&list=PLpak7Svk1999ZhJ-6dr2w7TE70X5_us8k&index=25

Tole pa je knjiga Švicarskega znanstvenika, ki je preučeval vpliv lune da les in gradnjo:
“die bäume und das unsichtbare” (trees and the invisible) by prof. dr. Ernst Zürcher

malcek: bom poskusila pogledati malo bolj. Nekje imam tudi fotografije. Če jih najdem, ti jih pošljem na ZS. Takole javno fotografij tuje lastnine ne morem objavljati.

Bo treba pogledat v živo, malcek, saj ni daleč od Ljubljane.
Meni se vedno zdi, da imajo take stare reči dušo (pa karkoli že to pomeni ).

Niti 220 jih nima...

Čeprav samo po sebi to še ne dokazuje, da ima čas sečnje prste vmes pri dolgoživosti. Precej drugih faktorjev je, ki tudi lahko razložijo zakaj ene preživijo tako dolgo druge pa ne. Npr, specifična drevesa z boljšimi lastnostmi, možnost kakšne imregnacije, za katero ne vemo več, primerna lega in pokritost, ki preprečuje prevelika nihanja vlažnosti lesa. Ne nazadnje dobra skrb skozi stoletja.

Verjamem, da je za tako staro brunarico potrebno kar večino od zgornjih lastnostih, povsem verjetno pa se mi zdi da je tudi čas sečnje eden izmed teh faktorjev.

PS: muha si si mogoče ogledala sam les kakšen je. Torej zanima me tako vrsta, kot kako skupaj so letnice. Pa še način gradnje me zanima, bruna ali samo ogrodje in deske v kanalih stebrov? Malček sem zahteven saj vem... samo me je tišlarska žilica zagrabila, ko ravno sedaj hočem nekaj zase postavljat.

muha je napisal/a: krnekdo je napisal/a:
Saj tudi nekateri gozdarski strokovnjaki gledajo lunine mene, pa čeprav je večkrat dokazano s študijami, da ni nobenega vpliva med luno in sečnjo. Tako bi ti vrtnarski strokovnjaki imeli enake rezultate, tudi če bi delali popolnoma kontra nasvetom Marije. Ampak navada je železna srajca pravijo

Čisto izven cepljenja a vendarle: krnekdo, kako si razlagaš dejstvo, da so nekatere stoletne lesene stavbe nadpovprečno dobro ohranjene, čeprav takrat niso poznali sodobnih zaščitnih premazov? Mimo ene take stavbe me vodi dnevna sprehajalna pot. Letnica na vhodnem tramu datira vsaj 150 let nazaj, če ne več, les je pa tako dobro ohranjen, da je brunarica (senik s prostorom za vozila) brez posledic prestala premikanje kot celota. Lani so jo dvignili iznad lesenih podlag, spodaj zabetonirali klet in jo celo položili nazaj. No, streho so odkrili, to že, vse drugo je pa ostalo v nerazdrtem kompletu. Me prav zanima, če bodo Honke tudi dosegle tako starost.

Danes sem spet šla mimo dotične brunarice. Letnica na vratnem podboju je 1805.

mravlja je napisal/a: elstar je napisal/a: In še nekaj meritev, ki govorijo lunarnemu lesu v prid:

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIBP7MYK/13f56b49-4d93-415d-833e-67326b1c6b1c/PDF
Na, pa smo spet pri Vitruvius-u.

Elstar,

ko sem par deset let nazaj v takratni tovarni montažnih hiš tu blizu vprašal, če sekajo po luni, mi je vodja proizvodnje mirno rekel, da so industrija in da si tega razkošja ne morejo privoščiti. Že več let opažam, da današnja "industrija" nekako zakriva ta "problem". Če še enkrat dobro pogledaš omenjeno tabelo, boš vedel kaj govorim. Enako velja za vse podobne "literature"...

http://forum.gartlc.si/gartlc-about4747-0-asc-132.html