Napisal/-a juglans » Ne Mar 25, 2018 4:43 pm
Imam en grm joste, .... pravzaprav v bližini pasem kokoši, ... no, opazil sem nekaj nenavadnega in kasneje celo razvozlal to neznanko.
Kokoši pasem v zamreženih čredinkah, ker bi jih sicer speljali sokoli in danes jih prestavljam na svež teren. Na mreži opazim precej nekakšne roza zalege in to na delu, kjer raste starejši hrast. Premišljujem, kaj bi se to zaredilo na drevesu in se tudi lotim pobliže ogledati ta čuda. Seveda ugotovim, da ni zalega, ampak kakšna nabrekla semena, zato se enega lotim z nohti. Pa ni bilo niti seme, temveč nabrekli brsti neke rastline. Sam s seboj se menim, kako so živali pametne, ko si izbirajo dobro hrano (v resnici je to bolj stvar razpoložljivega, ker bi verjetno vsi radi jedli bel kruhek in hrenavke, če bi le obstajala možnost, ampak vseeno se mi je zdelo interesantno) in delam naprej.
Kokoši sem prestavil med jagodičevje in opazujem ter občudujem, kako ribezi brstijo, nato pa se spomnim na josto, ki je ponavadi sploh prva. Se ozrem na njo, a ona še v globokem mirovanju. Začuden pomislim na neobstoječo vražo, neodkrit pregovor v stilu "Mirujoča josta, še zima in mraz v prihodnje bosta." ali nekaj takšnega ter pobliže pogledam grm. Mrtvo mirujoč, ... no, v bistvu do golega obran vseh roza brstov, le tu in tam še kakšen, na tleh pa polno ptičjih kakcev.
Tako, ptiči so mi letos speljali josto že na samem štartu.
Imam en grm joste, .... pravzaprav v bližini pasem kokoši, ... no, opazil sem nekaj nenavadnega in kasneje celo razvozlal to neznanko.
Kokoši pasem v zamreženih čredinkah, ker bi jih sicer speljali sokoli in danes jih prestavljam na svež teren. Na mreži opazim precej nekakšne roza zalege in to na delu, kjer raste starejši hrast. Premišljujem, kaj bi se to zaredilo na drevesu in se tudi lotim pobliže ogledati ta čuda. Seveda ugotovim, da ni zalega, ampak kakšna nabrekla semena, zato se enega lotim z nohti. Pa ni bilo niti seme, temveč nabrekli brsti neke rastline. Sam s seboj se menim, kako so živali pametne, ko si izbirajo dobro hrano (v resnici je to bolj stvar razpoložljivega, ker bi verjetno vsi radi jedli bel kruhek in hrenavke, če bi le obstajala možnost, ampak vseeno se mi je zdelo interesantno) in delam naprej.
Kokoši sem prestavil med jagodičevje in opazujem ter občudujem, kako ribezi brstijo, nato pa se spomnim na josto, ki je ponavadi sploh prva. Se ozrem na njo, a ona še v globokem mirovanju. Začuden pomislim na neobstoječo vražo, neodkrit pregovor v stilu "Mirujoča josta, še zima in mraz v prihodnje bosta." ali nekaj takšnega ter pobliže pogledam grm. Mrtvo mirujoč, ... no, v bistvu do golega obran vseh roza brstov, le tu in tam še kakšen, na tleh pa polno ptičjih kakcev.
Tako, ptiči so mi letos speljali josto že na samem štartu.