Napisal/-a Poezija » Sr Mar 28, 2018 1:55 pm
Na vsakem takem dogodku se napasem posebnih energij, navdušenja, z odprtimi očmi, ušesi in čuti za vse, kar nam imajo govorniki za povedati.
Bil je zelo lep dogodek in moram reči, da so ti dogodki DLVS kot tudi v Arboretumu res lepo organizirani, zato pohvala organizatorjem. Ni nas bilo veliko, kar je gotovo botrovalo to, da je bil verjetno prvi toplejši vikend brez dežja za delo na vrtu. Vsi smo v zamudi, a meni je tak dogodek prvi po pomembnosti, zato ga ne bi mogla zamuditi.
Delo žlahtnitelja sem že prej zelo dobro poznala, saj ga spremljam. Imam tudi njegovo Minervo in vem zakaj je tuhtal, ali bi jo dal na trg ali ne. Mislim da samo zaradi rasti, ne bolezni. Vrtnica je zdrava. Ampak pri takih vrtnicah, ki rastejo navzgor in niso široke se pač kupi dve sadiki pa je. Kajti ima druge vrednosti.
Meni zelo zanimivo je to poglavje, kako lahko vrtnico z različnim obrezovanjem pripraviš do tega, da ti dela kot grm ali je polplezalka. Ampak to ne omogočajo vse sorte vrtnic, odvisno je od tega, kakšne gene imajo. V tej konkretni beli drobnocvvetni vrtnici je veliko genov od Lensovih hibridnih muškatk, ki so same po sebi mogočne in ta je prilagodljiva, da se jo lahko na ta način obreže in ravno tako cveti nizko.
Rožni vrt vile Fabiani sem že enkrat opisala iz lanskega obiska z DLVS in si moj opis lahko preberete v tej isti rubriki.
Imela sem priliko spoznati zelo prijetno osebo - g. Rogiča, saj sem z njimi prišla v Arboretum. Prav vesela sem, da mu je uspelo ustvariti nekaj novega v Postojni - vse to je njegova zasluga. Komaj čakam, da grem enkrat to pogledat ko bo cvetelo.
Papeške vrtnice je seveda treba imeti v Arboretumu. Požele bodo zanimanje in sadike bo gotovo lahko prodajati, saj je le malo mest, kjer so dosegljive vse oz veliko na enem mestu.
In potem obrezovanje: Tokrat se mi zdi da sem odnesla res ogromno! Enkrat pred leti sem bila na neki delavnici, a bilo je več ljudi in nisem bila čisto blizu, pa nisem toliko odnesla. Tokrat pa kratko, bistveno, jedrnato. Govoril je g. Mastnak, poleg njega je kakšno dopolnitev dal g. Sosič kot tudi g. škorjanc. Dragi moji, premalo obrezujemo, preveč puščamo, na koncu so grmi tukaj pomlajeni, doma pa tega ne morem reči. Sedaj ko sem prišla iz tega prikaza obrezovanja sem ročna in gotova, kaj točno odrezati in koliko razredčiti, kaj pomladiti. Kako puščati stare debele čepe do drugega leta in jih ko se posušijo drugo leto šele odrezati.
G. Simona sem osebno še vprašala kako ravnati z mladimi sadikami, ki jih posadimo. Rekel je, da damo gnoj samo spodaj pod sadiko in ne še v sredini sadike plus na vrh, ker je preveč. Tudi drugo leto boljše da ne, ali zelo malo gnojenja. Zakaj? Ker prvo in drugo leto je bistveno, da korenina zraste in ne vtnica. Zato tudi porežemo vejice, ki ne smejo biti visoke. Tako bo vrtnica naredila lepšo rast in ne bo imela dolge šibe in le na koncu cvetove.
Po tem obrezovanju sem šla do mojih mladih sadik vrnic, posajenih v oktobru in jih prikrajšala, ter zredčila. Simon je rekel, jaz bi pustil 3 nastavke - veje. No jaz sem jih, tam kjer jih je bilo res več in so bile debelejše vejice pustila 4, 5 ali 6. Pri tistih, ki imajo rast hibridnih čajevk pa tudi samo 3.
Verjamem, da bom tako pomagala grmu, da zraste v lep, kompakten grmiček.
Korenin je bilo rečeno, naj se ne bi rezalo. Reže se jih zaradi transporta, če so predolge, drugače pa raje ne.
Tisti ki še niste bili na delavnici obrezovanja in imate doma kar nekaj vrtnic, se ga preprosto morate udeležiti. Boste videli, kakšen užitek je potem prijeti vrtnico in jo z novim znanjem obrezati.
_________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Na vsakem takem dogodku se napasem posebnih energij, navdušenja, z odprtimi očmi, ušesi in čuti za vse, kar nam imajo govorniki za povedati.
Bil je zelo lep dogodek in moram reči, da so ti dogodki DLVS kot tudi v Arboretumu res lepo organizirani, zato pohvala organizatorjem. Ni nas bilo veliko, kar je gotovo botrovalo to, da je bil verjetno prvi toplejši vikend brez dežja za delo na vrtu. Vsi smo v zamudi, a meni je tak dogodek prvi po pomembnosti, zato ga ne bi mogla zamuditi.
Delo žlahtnitelja sem že prej zelo dobro poznala, saj ga spremljam. Imam tudi njegovo Minervo in vem zakaj je tuhtal, ali bi jo dal na trg ali ne. Mislim da samo zaradi rasti, ne bolezni. Vrtnica je zdrava. Ampak pri takih vrtnicah, ki rastejo navzgor in niso široke se pač kupi dve sadiki pa je. Kajti ima druge vrednosti.
Meni zelo zanimivo je to poglavje, kako lahko vrtnico z različnim obrezovanjem pripraviš do tega, da ti dela kot grm ali je polplezalka. Ampak to ne omogočajo vse sorte vrtnic, odvisno je od tega, kakšne gene imajo. V tej konkretni beli drobnocvvetni vrtnici je veliko genov od Lensovih hibridnih muškatk, ki so same po sebi mogočne in ta je prilagodljiva, da se jo lahko na ta način obreže in ravno tako cveti nizko.
Rožni vrt vile Fabiani sem že enkrat opisala iz lanskega obiska z DLVS in si moj opis lahko preberete v tej isti rubriki.
Imela sem priliko spoznati zelo prijetno osebo - g. Rogiča, saj sem z njimi prišla v Arboretum. Prav vesela sem, da mu je uspelo ustvariti nekaj novega v Postojni - vse to je njegova zasluga. Komaj čakam, da grem enkrat to pogledat ko bo cvetelo.
Papeške vrtnice je seveda treba imeti v Arboretumu. Požele bodo zanimanje in sadike bo gotovo lahko prodajati, saj je le malo mest, kjer so dosegljive vse oz veliko na enem mestu.
In potem obrezovanje: Tokrat se mi zdi da sem odnesla res ogromno! Enkrat pred leti sem bila na neki delavnici, a bilo je več ljudi in nisem bila čisto blizu, pa nisem toliko odnesla. Tokrat pa kratko, bistveno, jedrnato. Govoril je g. Mastnak, poleg njega je kakšno dopolnitev dal g. Sosič kot tudi g. škorjanc. Dragi moji, premalo obrezujemo, preveč puščamo, na koncu so grmi tukaj pomlajeni, doma pa tega ne morem reči. Sedaj ko sem prišla iz tega prikaza obrezovanja sem ročna in gotova, kaj točno odrezati in koliko razredčiti, kaj pomladiti. Kako puščati stare debele čepe do drugega leta in jih ko se posušijo drugo leto šele odrezati.
G. Simona sem osebno še vprašala kako ravnati z mladimi sadikami, ki jih posadimo. Rekel je, da damo gnoj samo spodaj pod sadiko in ne še v sredini sadike plus na vrh, ker je preveč. Tudi drugo leto boljše da ne, ali zelo malo gnojenja. Zakaj? Ker prvo in drugo leto je bistveno, da korenina zraste in ne vtnica. Zato tudi porežemo vejice, ki ne smejo biti visoke. Tako bo vrtnica naredila lepšo rast in ne bo imela dolge šibe in le na koncu cvetove.
Po tem obrezovanju sem šla do mojih mladih sadik vrnic, posajenih v oktobru in jih prikrajšala, ter zredčila. Simon je rekel, jaz bi pustil 3 nastavke - veje. No jaz sem jih, tam kjer jih je bilo res več in so bile debelejše vejice pustila 4, 5 ali 6. Pri tistih, ki imajo rast hibridnih čajevk pa tudi samo 3.
Verjamem, da bom tako pomagala grmu, da zraste v lep, kompakten grmiček.
Korenin je bilo rečeno, naj se ne bi rezalo. Reže se jih zaradi transporta, če so predolge, drugače pa raje ne.
Tisti ki še niste bili na delavnici obrezovanja in imate doma kar nekaj vrtnic, se ga preprosto morate udeležiti. Boste videli, kakšen užitek je potem prijeti vrtnico in jo z novim znanjem obrezati.
_________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.