novi.gartlc.si

Letos sem fermentirala pet serij čilijev. V vseh serijah so čiliji ohranili čvrstost, so hrustljavi.

Tako , upam, da sem končno razvozlala vzrok mehkosti pri ćilijih in paprikakh. Slanica mora biti kar močna in sicer 5%.

Včeraj sem nastavila tudi en kozarček povsem zelenih čilijeh. Me zanima, ali se bodo lepo skisali ali ne. Bojim se, da nimajo dovolj sladkorjev. Sladkorja pa nisem hotela dodati...

_________________naredimo svet lepši

juglans je napisal/a: ...
Nadalje pa si predstavljam da:
- se je včasih kisalo v večjih kadeh kjer je bilo dovolj prostora še za plast celih veh in potem naprej tako kot opisuješ
- vse to nekje v neki kleti....

kot otrok se spomnim, da smo imeli ogromno leseno kad, meni so kot otroku temeljito noge umili in jaz sem bil tisti, ki je "tlačil", hodil sem po naribanem zelju v kadi. Po vrhu so se dale bele rjuhe (ne vem kaj je bil za en material, mogoče lanena ali morda bombaž), deske in obtežilo se je s težkimi kamni, granitnimi. Kamne še imamo, granitne kocke izklesane, težke, da komaj premaknem, kaj šele dvignem. Zelje so šli občasno "umivat". To pomeni zgornji odpreš, posnameš kar se nabere, rjuho zamenjat (oprana in prekuhana) in to je nekako kar imam v spominu. Aja, vse to je bilo v kleti, klet ni preveč globoko v zemlji, ilovka spodaj, po mojem je bila temperatura tam jeseni okrog 14, pozimi pa mogoče ene 8...
Samo res ne vem kako se je to vse pojedlo, toliko hrane smo mi včasih pridelali, ogromno zelenjave, ogromno mesa (kure, zajci, prašiči,...),..

Juglans, glede granita: kaj pa če bi obiskal kakšnega kamnoseka. Tam se gotovo najde kakšna (neuporabna) granitna plošča, pa še na primerno velikost ti jo lahko pripravijo.
Vrejetno bi se dalo narediti ustrezno obtežitev tudi iz več manjših kosov, ki bi jih dal v vrečo iz blaga in z njo obtežil vse skupaj. Samo razmišljam, probala nisem še nikoli._________________naredimo svet lepši

muha, rad bi te posnemal, pa zaenkrat ne morem. Enostavno sem navajen "svojega" okusa in se mi zdi kupljen čisto brezveze, večkrat še celo neslan.

K zelju dodajam od začimb poper, kumino, lovor, brinove jagode in čili, pa seveda sol. Vem, da je tako pripravljeno zelje močnega okusa, ampak mi/nam doma to odgovarja.
V času selitve in vsega okoli takrat se razumljivo s tem nisem ukvarjal, zato sem zelje kupoval in bil, brez izjeme, vedno razočaran. Večkrat je bil še slan komaj za silo, tako, da sem potem kupljeno zelje "dodeloval" po svoje.

juglans: imaš prav. Naša kad je imela vsaj 100 litrov, če ne več, in stala je v kleti. Ni bilo problema, da bi na vrhu zmanjkalo prostora, vonj pa tudi ni motil. V današnjih razmerah je treba poiskati še sprejemljive približke. V upanju, da uspejo.

Moj približek je - zeljarstvo Ramovž. Zakaj bi se sama mučila z enakim postopkom, ki ga ne obvladam, ko pa oni to opravijo, kot se zagre. Če bi pridelala zelje doma, morda še, a v edinih dveh primerih, ko sem se tega lotila, so mi ga zdesetkale prvič gosenice, drugič pa polži. In sem pridelala v glavnem le mašilo za kompost in obilico slabe volje.

muha je napisal/a:

Nekaj se mi valja po spominu, da se je v takih primerih dolivalo prekuhano in ohlajeno slano vodo. Če bo kaj v pomoč. Mreno so pa uspešno polovile tudi zeljne "vehe" na vrhu = zeljni listi. Te je oče ob vsaki menjavi vzel ven, opral in nato vrnil nazaj.
Tako je, prekuhana, slana, ohlajena voda. Pri nas je bila bela rjuha, ne zeljne vehe potem, ko je bilo zelje kislo. Ali pa le deske, ker se je stalno jemalo iz ogromne kadi, saj do ga pri stariami prodajali, pa repo tudi.

... ja, okoli dodajanja vode mi je jasno (prekuhati, soliti ...)

Nadalje pa si predstavljam da:
- se je včasih kisalo v večjih kadeh kjer je bilo dovolj prostora še za plast celih veh in potem naprej tako kot opisuješ
- vse to nekje v neki kleti

Izhodiščno pa mene bremeni:
- da to počnem v kurilnici, ki že itak ni optimalna izbira, je pa edina opcija, če ne želim kisati na stopnišču, skoraj pod spalnico
- da imam plastično kadičko za 20 kg zelja, nato pa še kakšnih 20cm do vrha posode kamor skombiniram desko/več njih in kamen plus pokrov

Iz svoje pretekle prakse mi je najbolje, če je vsaj 10 cm tekočine, da lahko s kakšno malo zajemalkico pobereš mreno in šele potem deske, pa potem zelje. V nasprotnem pa, kot sem omenjal predhodno.

S pisanjem gnjavim zaradi predstave, sicer mi je pa že jasno.
Kamen bom dal v vrečko, poleg pa si bom še pripravil kakšno deščico več in sproti kombiniral kako in kaj, tako kot omenja mravlja. Praksa.

Sicer pa, raztopljen kamen = kalcij v zelju. Menda?

juglans je napisal/a:
Nekako se vztraja na več tekočine zaradi sprotnega čiščenja ob odvzemanju zelja. Če je tekočine malo se potem morebitna "mrena" hitro ujame na zelje.
.

Nekaj se mi valja po spominu, da se je v takih primerih dolivalo prekuhano in ohlajeno slano vodo. Če bo kaj v pomoč. Mreno so pa uspešno polovile tudi zeljne "vehe" na vrhu = zeljni listi. Te je oče ob vsaki menjavi vzel ven, opral in nato vrnil nazaj.

OK, tudi "les na les" bo rešitev.
Nekako se vztraja na več tekočine zaradi sprotnega čiščenja ob odvzemanju zelja. Če je tekočine malo se potem morebitna "mrena" hitro ujame na zelje.
Je pa tu potem še naslednji problem in sicer ta, da v kadi kar naenkrat zmanjka "višine", če jo želiš imeti pokrito s pokrovom, oz. je razpoložljivega prostora za zelje malo.
Tudi se je že zgodilo, da so se zgornje plasti zelja tekom kisanja nekako "pokvarile" in tako še dodatno zmanjšale količino uporabnega zelja.

@muha; okusa po raztopljenem kamnu nebi mogla nezaznati, poleg tega pa se na deskah nabere presenetljivo veliko še neraztopljenega drobirja in oče bi sigurno kaj komentiral glede tega.
Verjetno je podložil več lesa, še bolj zelo verjetno pa se takrat ni tako kompliciralo nad vonjem, kot sedaj.

Nekaj bom že scompral.

Pri nas se kisajo manjše količine, mogoče zato kakšna rešitev ni čisto običajna. Tudi v kozarcih uspe, sploh repa, repa tudi vonja nima. PVC-ja za prehrano mislim, da ni več, je PE, ki naj bi bil varen, tako trdijo.
Kar se pogovarjamo tu okoli, se vse kisa v PE sod(čk)ih, manjše količine pa v belih 10l posodah za mleko (če kdo pozna kuharico v vrtcu, velikokrat ne vedo, kam z njimi), so zelo uporabne ...
https://agrocom.si/vse_kategorije/enologija_in_sadjarstvo/odcejalniki_posode_za_shranjevanje_posode_za_mleko/1966/posoda_pe_za_shranjevanje_zivil_10_00_l/ .

Pri obtežbi se nevtralizira silo vzgona, je manjša od teže zelja. Verjetno to vsak reši sproti, s poizkušanjem, kakega računanja se nima smisla lotiti. Mogoče je tvoja količina res prevelika za vodno obtežbo.


Se mi zdi, da je muhin/melonin način edini smiseln in pravilen. Les na les in je kamen suh.
Les nad zeljem, vrsta lesa, je zelo pomembna zadeva, se spomnim iz otroštva. Bi rekel, da je oče prisegal na bukev, čeprav točno ne vem več. Jesen se mi zdi tudi v redu, verjetno tudi javor?