novi.gartlc.si

Jaz sem pred nekaj leti slakove korenine, ki sem jih na metre nakopala pri izkopu za visoko gredo, in zelene dele, še daleč pred cvetenjem ali sploh popki, spravila v organko posodo, z vmesnim posipom. Krasno je fermentiral, nato sem ga skompostirala in dala v lonec, mislim, da za Whippersnapper. Odlično je uspeval in obrodil._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

Iz slaka, vcasih pomesanega tudi z ostalim plevelom, pripravljam odlicno gnojilo, na podoben nacin kot iz kopriv. Jaz imam v eni posodi stalno pripravljeno rastlinsko gnojilo in ga potem dodajam vodi za zalivanje. Namesam pa kar trenutno imam, koprive, gabez, meliso, slak, regrat, ostale plevele._________________CARPE DIEM

Tudi jaz sem nekje pred leti bral, da je slak zdravilen. Še bolj važno pri slaku pa je to, kar sem tudi raziskoval in bral pred leti, da prečiščuje zemljo težkih kovin in ostale kemije oz. svinjarije, ki pade z neba, itd. Recimo takrat, ko je Kemis gorel in so ljudem odsvetovali sajenje zelenjave po vrtovih, jaz bi nasadil slak, da spuče zemljo.

Bral sem namreč primer kako so odkrili to lastnost slaka. Nekje so imeli nek problem, ne spomnem se točno ali je bilo razlitje kemikalij, nafte ali strupenih snovi okoli nekega rudnika. Skratka znanstveniki so takrat odkrili, ko je vse okoli pocrkalo, da je začel rasti slak na tistem področju. Dali so ga v analizo in odkrili, da prečiščuje zemljo. Link imam verjetno shranjen nekje globoko v množici mojih bookmarkov, in bi ga težko našel, vendar raziskava je na internetu, samo dovolj globoko je treba brskati.

Tako da, če imate slak na njivi in imate preveč dela, da bi ga hitro opleli, se ne sekirajte preveč. Kajti do takrat, ko se boste spravili nanj, vam bo lepo čistil zemljo. Vse v naravi ima svoj namen, tudi najbolj trdovratni plevel. V sušnih časih pa je še dobra zastirka in ohranjujejo vlažno zemljo, samo ko se ne bi ovijal okoli rastlin in jih tiščal k tlom, kot je rekla prejšnja komentatorka.

Mislim, da imam na njivi polaj. Ker nisem prepričana, sem se dogovorila z eno zeliščarico, da ga prinesem pokazat... Ne vem, ali je rastlina užitna, ali strupena.
Diši zelo lepo in sem mislila naraditi eterično olje, ali jo nasušiti za dodatek k solnim kopelim - seveda, če ni strupena.
Na njivi me ne moti preveč, ker je dokaj nizka, blazinaste rasti, dobro služi kot živa zastirka, pa še čebele ga množično obletavajo.

Nekje sem pred časom zasledila, da je slak zdravilen. A natančnih podatkov se ne spomnim, zdaj pa tudi nimam časa, da bi iskala... Če se ne bi ovijal, me sploh ne bi motil, ker lepo zastre tla. Tako pa ga vsake toliko pri tleh porežem in pustim na tleh kot zastriko. Kot zastirka zelo lepo varuje posejani motovilec na primer._________________naredimo svet lepši

Pohorc je napisal/a: Hojla!
Veliko ali večina plevelov je užitnih in tudi zdravilnih. Jaz jih ne bi kar tako zatiral ravno zaradi tega, ker so dobri za prehrano in zdravje. Samo malo bolj jih je treba spoznati.
Pa imate tudi kak konkreten recept ali pa nasvet za slak in polaj?_________________Iščem zanimive sadne vrste...Nazadnje urejal/a Daniel R 16 Avg 2018 17:29; skupaj popravljeno 1 krat

Hojla!
Veliko ali večina plevelov je užitnih in tudi zdravilnih. Jaz jih ne bi kar tako zatiral ravno zaradi tega, ker so dobri za prehrano in zdravje. Samo malo bolj jih je treba spoznati.

Nisem ravno strokovnjak, imam pa nekaj izkušenj s koreninskimi pleveli. (pretežno slak in zadnje čase s polajem)

Sprva sem se zoper njih udejstvoval na klasičen način in sicer z motiko. Rezultat je bil mučen a učinkovit. Njiva je tekom tega obdobja kazala tendenco umirjanja in nazadovanja prisotnosti teh plevelov.

Nato sem presedlal na bogate travne zastirke, ki se pri koreninskih plevelih sploh niso izkazale za učinkovite. V resnici skoraj nasprotno, saj je sprotno pletje včasih še težje, kot na goli zemlji, poleg tega pa pogosto ne uspeš odtrgati - počistiti niti vseh delov rastline tik nad zemljo. Tu naj omenim, da imam težjo ilovnato glineno zemljo in verjamem, da je delo na lažjih tipih prsti lahko povsem drugačno.
Z zastirkami sem si na njivo zanesel še polaj, ki je strašno nadležen tudi takrat, ko zemljo prekopavaš in odstranjuješ njegove krhke podzemne poganjke. Slak je v primerjavi z njim pravi neproblematik.
Naslednji logičen korak bi bil zastiranje s kompostom, ki pa mi ga ni uspelo izvesti na točki razpoložljivosti in potem njegove uporabe. Zastavil sem projekt s kompostiranjem trave, a se je izjalovil.

Trenutno sem na točki selektivnega zastiranja, vmes pa preverjen način z "motikocidom". Na žalost, čeprav sem se nadejal lažje poti.

Zadnje čase se po malem igram s homeopatijo. Tu težko ocenim konkreten vpliv na obravnavane "težav", čeprav se mi dozdeva, da je v nekaterih segmentih stanje boljše. Verjetno bi lažje karkoli zaključeval po doljšem časovnem obdobju, poleg tega pa bi moral biti še bolj vesten. Pač, izključevalno destruktivno deluje le agresiven nenaraven pristop, ostalo pa je bolj ali manj vzpostavljanje nekega ravnovesja, ki je včasih prirejeno po naših osebnih željah ali potrebah.

muha, živijo. Vedmno je lepo priti sem, se razgledati, prebrati in kdaj tudi odgovoriti.

Za mannjše površine se mi zdi filc res najboljša varjanta, sploh, če je to nova površina, za katero imamo čas za pripravo.

brbr, za večje površine pa nimam konkretnih rešitev. Sem se pa kaj hitro naučil, da je potrebno na večjih površinah zastirko vzgojiti na licu mesta.
Spet je odvisno kaj vzgajamo.
Vsako leto mi rž in grahor lepše uspevata. Prisegam na njiju, bom pa letos dodal še kakšno rastlino zraven.

Takole gre zgodba z največjo njivo, ki jo imam trenutno v oskrbi.

1. Zorana spomladi, prav tako vsako leto pred tem.
2. Frezanje in setev ovsa ter gorjušice konec junija ter namen nege njive brez oranja drugo leto.
3. Do zdaj je zelo lepo ozelenelo.
4. V jeseni bom v stoječo biomaso sejal mešanico rži in grahorja, pa še kaj zraven, nisem se še odločil kaj to je.
5. Košnja biomase, da pokrije setev rži in grahorja.
6. Drugo leto konec maja, začetek junija valjanje, tlačenje rži.
7. Buče, nizek fižol za zrnje, koruza, sončnice ipd.

Predvidevam, da bi pirnico na večjih površinah najbolje držali pod kontrolo ravno z intenzivnim načrtnim ozeljevanjem površine._________________Aljaž Plankl
http://vrtbrezprekopavanja.si/

Pri pirnici sem pa tudi jaz zastrigla z ušesi. Na eni njivici je imam ogromno. Vem, da prileze skozi kup zbitega listja visokega 50cm in več.

Sem tudi jaz že razmišljala, da bi površino prekrila s črno folijo, a so mi zdi to grdo, pa še zelo se trudim, da bi se odvadila uporabljati plastiko. Razmišljala sem o kartonu na pokošeno površino, čez pa na debelo listja. A problem je ta, da bi morala prekrit cca 700m2. To pa je zame velik zalogaj... Tako zdaj samo razmišljam, kaj bi lahko storila. Medtem pa se pirnica veseli življenja._________________naredimo svet lepši

Zuf, lepo te je spet brati.
Tvoje izkušnje s pirnico bodo zelo dobrodošle.To je en tak s klasičnimi metodami neuničljiv plevel .