novi.gartlc.si

Sem našel. http://forum.gartlc.si/gartlc-about199-0-asc-204.html
Mi jo imamo v koritih v neogrevanem zimskem vrtu, pa je vsa pretegnjena, svetla, listi cunjasti.., ker je zaradi dobre izolacije topleje, svetlobe pa pač ni. In če primerjam to s tisto izpod lučk, se že na prvi uč vidi, da ni primerjave.

Pri vsem našem delovanju se moramo (začeti) vseskozi preverjati, kaj s posameznim ukrepom povzročamo našemu planetu.

Prepričana sem, da se moramo naučiti za naše življenje uporabljati čim manj (tuje) energije. Torej sploh ni važno koliko denarja potrošimo za, recimo, elektriko, ampak je važno dejstvo, da to elektriko (energijo) sploh porabimo in to po nepotrebnem.

Kot sta povedali predhodnici, naša prehrana naj bo letnemu času primerna. Pa še nekaj: od vseh solat vsebuje zelena solata najmanj hranil in jih tudi najhitreje izgubi, pa četudi je pridelana na najbolj naraven način. Tako rekoč vsak plevel, ki ga tako vestno preganjamo z vrtov nas bi bolj nahranil...

Pod plastičnimi pokrovi na terasi mi še zdaj, decembra, uspeva rozetasta zelena solata, ki ji sproti obtrgujem zunanje liste. Več o tem sem pisala v temi "zelena solata". Na ta način sem solato začela gojiti v želji, da bi spomladi, ko (po mojih izkušnjah najbolj primankuje sveže zelenjave) čimprej imeli zeleno solato, a se je izkazalo, da jo lahko tu pa tam jemo tudi čez zimo._________________naredimo svet lepši

Pa solata iz surovega zelja, iz ploščatih glav, ki imajo krhke liste. S fižolom in jajcem ali pa s krompirjem, mljask. Meni je to pozimi ena najboljših solat.

Oldi je napisal/a: Ajde junaki, pa vi decembra pridelajte glavnato solato na naraven način (s kravjim drekom) brez višjega računa za elektriko.

je pač ne, zato jemo kislo zelje, pa repo, pa vloženo rdečo peso, pa radič, ki zraste na vrtu, pa motovilec,.....
Nihče nima nič proti, če to počneš, le mnenja si izmenjujemo.

Ajde junaki, pa vi decembra pridelajte glavnato solato na naraven način (s kravjim drekom) brez višjega računa za elektriko.

elstar je napisal/a: Vprašanje je, kaj res dejansko doprinesemo z umetnim dodajanjem

Predvsem višji račun za elektriko

brbr, podpišem, le tega, da je narava popoln mehanizem, ne. Ker je le zadosti dober, morda zelo dober približek, pač glede na trenutne situacije.
Ostalo pa stoji, tudi skozi moje oči in vedenje.

Z solato smo se letos trudili kot vsako leto, pa je bil radič prezgoden, gnil je, endivija je pa za en klinc, smo jo danes dali nekaj poleg dveh, ki sta mi ušli v cvet in je bila grenka, trda, cunasta.
@brbr Ji bomo drugo leto, po tvojem receptu, probali čim bolj zagreniti življenje.

Moje osebno prepričanje je, da je pleg dobrega za ravnovesje potrebno tudi slabo. Preveč dobrega škodi - pomehkuži tako rastline kot živali in na koncu tudi človeka.
Rastline so v naravnem okolju izpostavljene različnim situacijam na katere se odzivajo na različne načine (med drugim tudi s tvorjenjem nešteto snovi, ki nas hranijo in branijo). Če rastejo v umetnih (po človeško- idealnih pogojih), kjer jih varujemo pred vsem zlom, hranimo s tistim za kar mislimo, da je naboljše in jih potem še "šponamo" z neprestano umetno svetlobo, nam zagotovo ne morejo služiti kot vitalna hrana na katero je bil človek navajen vse do dobrih 100 let nazaj...

Za zelišča, recimo, je obče znano, da so bolj polna eteričnih olj tista, ki rastejo v divjini, na siromašnih tleh, izpostavljena žgočemu soncu, suši, itd. Daj poskusi gojiti zelišča na ta način. Me zanima, kako boš zadovoljen z rezultatom.

Moje preprosto razmišljanje/posploševanje: če velja za zaleišča, da so boljša tista iz divjine, potem to velja tudi za vsa druga bitja.Čimbolj narane pogoje rasti imajo, tem boljša so. Hitrost rasti in velikost pri tem ne igrata najpomembnejše vloge. Kaj ti pomaga, čer ti zraste velikaska glava solate zelo hitro, če se pa z njo ne moreš kvalitetno prehraniti?

Narava je popoln mehanizem, ki dobro funkcionira in skrbi za vse pa čeprav (ali pa ravno zaradi tega) v svojem delovanju vsebuje tudi slabo. Seveda pa je deljenje na slabo/dobro, koristno/nekoristno pogruntavščina človeka. V naravi te delitve ni. Vse ima namen in je potrebno._________________naredimo svet lepši

Po moje se pa to že dogaja. Ne mi rečt, da je rastlinam na žgočem soncu fajn. V naravi so pogoji sila različni in ziher se jim že da bolje postreč.
Iz linkanega članka:
In agricultural applications, LED lights are used in ways that seem to border on alchemy, changing how plants grow, when they flower, how they taste and even their levels of vitamins and antioxidants. The lights can also prolong their shelf life.

“People haven’t begun to think about the real impact of what we are doing,” says Zelkind, who is using light recipes to grow, for example, two types of basil from the same plant: sweeter ones for the grocery store and more piquant versions for chefs.