Napisal/-a irenakk » Sr Avg 14, 2013 12:02 am
Poleg cvetnega pajka ali kameleonskega rakovičarja (Misumena vatia) spreminja barvo tudi rumeni rakovičar (Thomisus onustus).
Osnovna barva je bolj ali manj bela, lahko pa proizvedeta rumeno barvilo, ki ga kopičita v zgornjih plasteh kože. Če ima rumeno barvilo že narejeno in je to v spodnjih plasteh pod žlezami z belim barvilom, sprememba iz bele v rumeno barvo traja približno 10 dni. Če pa rumenega barvila pajek dlje časa ni potreboval, ga je lahko izločil iz telesa in v tem primeru traja sprememba barve od bele v rumeno tudi do 25 dni (najprej mora rumeno barvilo v telesu narediti). Sprememba barve v obratni smeri, torej z rumene v belo, traja približno 6 dni. To spreminjanje barve ima dvojno vlogo: pajek je tako težje opazen za plenilce (ptice), hkrati pa ga težko opazijo tudi žuželke, ki se pridejo hranit na cvet in so mu tako lahek plen. To velja le za evropske vrste. V Avstraliji je zgodba malo drugačna...
Pri nas živijo tudi druge vrste rakovičjih pajkov, ki prežijo na plen na cvetovih, npr. rdeči rakovičar. Nekaj primerov naših rakovičarjev je TULE.
Tako vidiš, Greeny, ne gre vedno za eno in isto vrsto, ne glede na to, kaj pravi knjiga
Poleg cvetnega pajka ali kameleonskega rakovičarja (Misumena vatia) spreminja barvo tudi rumeni rakovičar (Thomisus onustus).
Osnovna barva je bolj ali manj bela, lahko pa proizvedeta rumeno barvilo, ki ga kopičita v zgornjih plasteh kože. Če ima rumeno barvilo že narejeno in je to v spodnjih plasteh pod žlezami z belim barvilom, sprememba iz bele v rumeno barvo traja približno 10 dni. Če pa rumenega barvila pajek dlje časa ni potreboval, ga je lahko izločil iz telesa in v tem primeru traja sprememba barve od bele v rumeno tudi do 25 dni (najprej mora rumeno barvilo v telesu narediti). Sprememba barve v obratni smeri, torej z rumene v belo, traja približno 6 dni. To spreminjanje barve ima dvojno vlogo: pajek je tako težje opazen za plenilce (ptice), hkrati pa ga težko opazijo tudi žuželke, ki se pridejo hranit na cvet in so mu tako lahek plen. To velja le za evropske vrste. V Avstraliji je zgodba malo drugačna...
Pri nas živijo tudi druge vrste rakovičjih pajkov, ki prežijo na plen na cvetovih, npr. rdeči rakovičar. Nekaj primerov naših rakovičarjev je TULE.
Tako vidiš, Greeny, ne gre vedno za eno in isto vrsto, ne glede na to, kaj pravi knjiga