Napisal/-a Plamenka » Sr Avg 21, 2019 2:39 pm
Iz knjige Mihaele Černe, PLODOVKE, 1988
Bučke in buče izvirajo iz Srednje Amerike, od Peruja do Mehike. V Egiptu so poznali buče iz rodu Lagenaria.
Buče in bučke imajo zelo razvit koreninski sistem. Večina korenin se razvije do globine 40-50 cm, nekatere pa tudi do 5m. Oprašujejo jih žuželke.Nekatere buče in bučke se med seboj križajo, druge pa ne. Cucurbita pepo (oljna buča) se križa s Cucurbita moschata (muškatna buča) in Cucurbita mixta (ne vem, katera je to), ne križa pa se s Cucurbita maxima. Cucurbita moschata se ne križa s Cucurbita mixta, križa pa se s Cucurbita maxima in Cucurbita pepo.
Za kalitev potrebujejo najmanj 12 stopinj, optimalna temperatura je 22-24 stopinj. Za vegetativni razvoj potrebuje najmanj 12 stopinj, optimalno pa 22-30 stopinj. Cvetovi propadejo pri 0 stopinjah, vsa rastlina pa pri -1,5. Pri večjih temperaturnih nihanjih so pridelki manjši. Prenesejo pa obdobja hladnega vremena. Koreninski sistem je prilagodljiv nižjim temperaturam, zato bučke uporabljajo za podlago za cepljenje melon, ki so bolj občutljive.
V času rasti potrebujejo vlago v zemlji. Če je preveč deževno in hladno, lahko odpadajo cvetovi in zametki plodov. Ker bučke razvijejo globok koreninski sistem, tudi v sušnem vremenu dobimo zadovoljiv pridelek. Potrebujejo veliko svetlobe.
Bučke in buče dobro uspevajo v strukturnih, peščeno glinastih ali glinasto peščenih tleh, ki vsebujejo dovolj vlage, humusa in se hitro ogrejejo. Tla naj bodo rahlo kisla do nevtralna. Zemljo za bučke in buče gnojimo s hlevskim gnojem, pred setvijo dodamo mineralna gnojila. Dobri prejšnji posevki so metuljnice in travnato-deteljne mešanice. Po bučkah pa dobro uspevajo korenovke, čebulnice, solatnice in špinačnice.
Bučke in buče sejemo v 1. polovici maja. V vetrovnih območjih jih posejemo ob vrsti koruze ali boba. Bučke sejemo na medvrstno razdaljo 1m, v vrsti na 25-35 cm po 2-3 semena. Buče sejemo med vrstami na 1,5-2,5m, v vrsti na 50-60cm po 2-3 semena. Seme posejemo 3-4cm globoko. Ko se razvije prvi list, rastlinice razredčimo, da ostane samo ena. Druge odščipnemo. Buče in bučke je po okopavanju priporočljivo osuti, da pospešimo razvoj adventivnih korenin. Ob suši zalivamo. Če je ob cvetenju vreme deževno, je priporočljivo, da na brazdo natresemo cvetni prah iz moškega cveta in s tem povečamo pridelek za 25%. Umetno oprašujemo v jutranjih ali dopoldanskih urah.
Bučke obiramo, ko so še majhne. Če jih ne obiramo redno, rastlina preneha nastavljati nove plodove.
Buče obiramo, ko dozorijo, konec oktobra, ko se listi že posušijo. Plodove je treba pospraviti pred prvim mrazom. Dozoreli plodovi prenesejo do -6 stopinj. Če obrane plodove pustimo na soncu, se začne zmanjševati količina vode, tako so bolj obstojne za shranjevanje.
Iz knjige Mihaele Černe, PLODOVKE, 1988
Bučke in buče izvirajo iz Srednje Amerike, od Peruja do Mehike. V Egiptu so poznali buče iz rodu Lagenaria.
Buče in bučke imajo zelo razvit koreninski sistem. Večina korenin se razvije do globine 40-50 cm, nekatere pa tudi do 5m. Oprašujejo jih žuželke.Nekatere buče in bučke se med seboj križajo, druge pa ne. Cucurbita pepo (oljna buča) se križa s Cucurbita moschata (muškatna buča) in Cucurbita mixta (ne vem, katera je to), ne križa pa se s Cucurbita maxima. Cucurbita moschata se ne križa s Cucurbita mixta, križa pa se s Cucurbita maxima in Cucurbita pepo.
Za kalitev potrebujejo najmanj 12 stopinj, optimalna temperatura je 22-24 stopinj. Za vegetativni razvoj potrebuje najmanj 12 stopinj, optimalno pa 22-30 stopinj. Cvetovi propadejo pri 0 stopinjah, vsa rastlina pa pri -1,5. Pri večjih temperaturnih nihanjih so pridelki manjši. Prenesejo pa obdobja hladnega vremena. Koreninski sistem je prilagodljiv nižjim temperaturam, zato bučke uporabljajo za podlago za cepljenje melon, ki so bolj občutljive.
V času rasti potrebujejo vlago v zemlji. Če je preveč deževno in hladno, lahko odpadajo cvetovi in zametki plodov. Ker bučke razvijejo globok koreninski sistem, tudi v sušnem vremenu dobimo zadovoljiv pridelek. Potrebujejo veliko svetlobe.
Bučke in buče dobro uspevajo v strukturnih, peščeno glinastih ali glinasto peščenih tleh, ki vsebujejo dovolj vlage, humusa in se hitro ogrejejo. Tla naj bodo rahlo kisla do nevtralna. Zemljo za bučke in buče gnojimo s hlevskim gnojem, pred setvijo dodamo mineralna gnojila. Dobri prejšnji posevki so metuljnice in travnato-deteljne mešanice. Po bučkah pa dobro uspevajo korenovke, čebulnice, solatnice in špinačnice.
Bučke in buče sejemo v 1. polovici maja. V vetrovnih območjih jih posejemo ob vrsti koruze ali boba. Bučke sejemo na medvrstno razdaljo 1m, v vrsti na 25-35 cm po 2-3 semena. Buče sejemo med vrstami na 1,5-2,5m, v vrsti na 50-60cm po 2-3 semena. Seme posejemo 3-4cm globoko. Ko se razvije prvi list, rastlinice razredčimo, da ostane samo ena. Druge odščipnemo. Buče in bučke je po okopavanju priporočljivo osuti, da pospešimo razvoj adventivnih korenin. Ob suši zalivamo. Če je ob cvetenju vreme deževno, je priporočljivo, da na brazdo natresemo cvetni prah iz moškega cveta in s tem povečamo pridelek za 25%. Umetno oprašujemo v jutranjih ali dopoldanskih urah.
Bučke obiramo, ko so še majhne. Če jih ne obiramo redno, rastlina preneha nastavljati nove plodove.
Buče obiramo, ko dozorijo, konec oktobra, ko se listi že posušijo. Plodove je treba pospraviti pred prvim mrazom. Dozoreli plodovi prenesejo do -6 stopinj. Če obrane plodove pustimo na soncu, se začne zmanjševati količina vode, tako so bolj obstojne za shranjevanje.