Napisal/-a bobolino » Sr Jun 25, 2014 2:08 pm
nikakor mi ni uspelo videt gredic v polnem razcvetu prejšnjega meseca, kar pa ne pomeni, da včeraj, ob prekrasnem vremenu, nisem absolutno uživala v sprehodu. Ker moj slučajni spremljevalec (tam sem bila službeno), ni kazal neke volje do sprehoda, sem si rastlinje ogledala na hitro, in spregledala zadnji sklop gredic. Pa vseeno so, četudi v odcvitanju ali v ponovnem cvetenju, vrtnice dajale vse od sebe, kolikor so pač lahko. Presenečena nad oznakami, sem hlastno vpijala podatke v moje spominske celice, in celice fotoaparata. Dotaknila se me je muškatka Alden Biesen, ki nikakor ni podobna vrtnici, cvetela je kot kak okrasni grm, da sem morala resnično priti čisto blizu, da sem se prepričala, da sodi mednje.
Navdušile so me tudi žive meje iz sivke v razcvetu, pa iz rožmarina, ki me je ponesel v otroška leta, ko sem poletja preživela na Debelem Rtiču, vonj je identičen. In čeprav ga takrat nisem marala, ker mi je vzbujal domotožje, me sedaj isti ta, popelje v preteklost.
Na tako majhnem prostoru je toliko pozitivne energije, zasaditve in urejenost je prekrasna, spokojnost pa veje iz vsake bilke, mimo katere sem šla. Še se bom vrnila.
na prvi sliki še oleander iz kampa Adria v Ankaranu
in na koncu še Alden Biesen, mjuškatka od Lensa
_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
nikakor mi ni uspelo videt gredic v polnem razcvetu prejšnjega meseca, kar pa ne pomeni, da včeraj, ob prekrasnem vremenu, nisem absolutno uživala v sprehodu. Ker moj slučajni spremljevalec (tam sem bila službeno), ni kazal neke volje do sprehoda, sem si rastlinje ogledala na hitro, in spregledala zadnji sklop gredic. Pa vseeno so, četudi v odcvitanju ali v ponovnem cvetenju, vrtnice dajale vse od sebe, kolikor so pač lahko. Presenečena nad oznakami, sem hlastno vpijala podatke v moje spominske celice, in celice fotoaparata. Dotaknila se me je muškatka Alden Biesen, ki nikakor ni podobna vrtnici, cvetela je kot kak okrasni grm, da sem morala resnično priti čisto blizu, da sem se prepričala, da sodi mednje.
Navdušile so me tudi žive meje iz sivke v razcvetu, pa iz rožmarina, ki me je ponesel v otroška leta, ko sem poletja preživela na Debelem Rtiču, vonj je identičen. In čeprav ga takrat nisem marala, ker mi je vzbujal domotožje, me sedaj isti ta, popelje v preteklost.
Na tako majhnem prostoru je toliko pozitivne energije, zasaditve in urejenost je prekrasna, spokojnost pa veje iz vsake bilke, mimo katere sem šla. Še se bom vrnila.
na prvi sliki še oleander iz kampa Adria v Ankaranu
in na koncu še Alden Biesen, mjuškatka od Lensa
_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë