novi.gartlc.si

Muha, točno tako, za zdrav sadovnjak je potrebno postoriti še marsikaj drugega. Najbolj nevarne bolezni pa prežijo tudi na drevesu, npr breskova kodravost, monilija, luknjičavost, pepelovke,..

Ampak, če je bilo drevje primerno oskrbovano in bolezen zatrta, najbrž listje ni več problematično?

Pred leti sem nekje prebrala, da listje sadnega drevja lahko kompostiramo, le gnojiti s tem kompostom ne smemo pod drevjem, lahko pa po zelenjavnem vrtu.

Seveda se okužbe preprečiti ne da stoodstotno. A če bo prišla le od soseda, bo po moje manj močan napad bolezni, kot če se širi še od okuženega/obolelega listja iz lastnega sadovnjaka._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

Ne glade na to kaj boste počeli z listjem jeseni, vam okužbe ne uidejo.
Sosed pa ne bo grabil, še manj kopal. Kuriti se pa v naravi ne sme.

Andrej Banko je napisal/a: Se jeseni kaj ukvarjate z grabljenjem listja pod sadnimi drevesi ?
Jaz vsako leto pravim, da bom, pa nekako potem nikoli ne uspe.
Najbolj zoprno je, kar je ta čas odpadanja grozno razpotegnjen, sploh pri jablanah, ki imajo še sedaj nekaj listja gor.
Edino kaki in figa se zelo na hitro osujejo, ampak s tem listjem je (zaenkrat) še najman problemov glede bolezni.

Pa potem, kaj narediti s tem ? Zažgati se ponavadi ne da, ker je v tem poznojesenskem času večinoma premokro.
Na kompost ne bi dajal.
Jaz ga pustim tam kamor pade. Se spremeni v humus._________________Jabolko na dan, odžene zdravnika stran.
Apple a day keeps the doctor away.

Pegavost, rja, peronospora, siva plesen – vse to prezimi in okužuje s tal, z odpadlega listja. Hladen kompostni kup je naravnost idealen za prezimovanje in če so dovolj visoke temperature, celo za razmnoževanje glivičnih okužb, saj je v njem višja temperatura in višja vlaga kot pri tleh, pa tudi dovolj novega materiala. Okužbe se najhitreje širijo v vlažnem in toplem vremenu, kakršno je vreme spomladi. Ko kompostni kup dvignemo z vilami, prevažamo, trosimo po tleh, dvignemo v zrak tudi spore in trose.
Po mojih izkušnjah je v drugi polovici oktobra že zelo težavno zložiti kup za vroče kompostiranje. Termofilne bakterije enostavno niso tako aktivne kot v toplejše vremenu. Pomagam si s kokošjim gnojem, gnojevko, včasih tudi s klavniškimi ostanki, če so na voljo.

Zdravo listje spada na kompost, z okuženim pa ravnamo kot z rabljenimi povoji ali radioaktivnimi odpadki. Bodisi ga sežemo, odpeljemo nekam stran, zakopljemo vsaj 30 cm globoko ali odložimo v zabojnik za biološke odpadke. Odstranjevanje okuženih rastlin spada v osnovno higieno vrta.

češnca je napisal/a: Pri hladnem kompostiranju se trosi in spore ne uničijo in se spomladi veselo širijo naprej, zato to močno odsvetujem.

Se pravi vsi mi, ki jeseni to kar na kompost zmečemo, delamo narobe, ker v pozni jeseni ni takih temperatur v kompostu, da bi se to predelalo in ti trosi in spore uničile. In kakšne so potem posledice za vrt, če takšen kompost potem spomladi dam na vrt? Več škodljivcev na zelenjavi ali kako?

Tudi jaz s kosilnico pokosim travo in listje, ko pade listje dol oz. čim pozneje v jesen, pustim, deloma razgrabim, da ni v malih kopicah in deževniki naredijo delo dalje. Zadnja leta, ko ni mrazu in snega so še posebno pridni.
Krog zaključen.

Pred zimo vse pograbim in kompostiram.

Jaz ga s kosilnico zmulčim in ga kasneje deževniki zelo hitro predelajo. Nekaj pa kljub mulčenju pograbim in ga pustim pri malinah.