Napisal/-a Melona » Pe Maj 01, 2020 10:06 am
Je kar prav, da počakamo do junija. Mi sicer začnemo 4. maja, a ko berem navodila, si nas Gartlčanov v tej zgodbi še ne predstavljam.
Trenutno smejo biti mize postavljene tako, da je med gosti 1,5 m razdalje. Za isto mizo smejo sedeti le člani istega gospodinjstva. Za vsakim gostom moram razkužiti WC, sicer pa vsako uro. Roke si moram umiti po vsakem stiku z denarjem. Nositi moram masko, ki jo moram zamenjati vsake 2 - 3 ure. Oblečena moram biti v oblačila, ki se lahko perejo na vsaj 60 stopinj ali pa jim med pranje dodati belilo. Registrirani smo kot kavarna, ki ji zakon predpisuje ponudbo vsaj dveh časopisov. Zdaj moram časopise umakniti, prav tako prte in bombone, ki so bili gostom do zdaj na voljo v veliki skledi na šanku, otroška igrala ... Še pika na i: žlička ob kavi ali čaju mora biti zapakirana tako, da je preprečen stik z njo.
In vam povem, da me je kar strah začeti. Sem bila včeraj in predvčerajšnjim v lokalu, sem ga pač pripravljala na zagon; hladilniki in aparati so izklopljeni, potrebni čiščenja, treba je iztočiti nekaj vode iz pip, preveriti rok uporabe pijač ... In so ljudje hodili mimo, se ustavljali, trkali na vrata, se napovedovali, očitno je, da se veselijo druženja. A ko bodo prebrali vsa navodila, ki jih moram polepiti po lokalu in terasi ...
Ni druge, lahko le upamo, da se virusa znebimo. Mislim pa, da se bomo morali kar navaditi nanj in se kot posamezniki in kot družba truditi, da nas zaobide.
Je kar prav, da počakamo do junija. Mi sicer začnemo 4. maja, a ko berem navodila, si nas Gartlčanov v tej zgodbi še ne predstavljam.
Trenutno smejo biti mize postavljene tako, da je med gosti 1,5 m razdalje. Za isto mizo smejo sedeti le člani istega gospodinjstva. Za vsakim gostom moram razkužiti WC, sicer pa vsako uro. Roke si moram umiti po vsakem stiku z denarjem. Nositi moram masko, ki jo moram zamenjati vsake 2 - 3 ure. Oblečena moram biti v oblačila, ki se lahko perejo na vsaj 60 stopinj ali pa jim med pranje dodati belilo. Registrirani smo kot kavarna, ki ji zakon predpisuje ponudbo vsaj dveh časopisov. Zdaj moram časopise umakniti, prav tako prte in bombone, ki so bili gostom do zdaj na voljo v veliki skledi na šanku, otroška igrala ... Še pika na i: žlička ob kavi ali čaju mora biti zapakirana tako, da je preprečen stik z njo.
In vam povem, da me je kar strah začeti. Sem bila včeraj in predvčerajšnjim v lokalu, sem ga pač pripravljala na zagon; hladilniki in aparati so izklopljeni, potrebni čiščenja, treba je iztočiti nekaj vode iz pip, preveriti rok uporabe pijač ... In so ljudje hodili mimo, se ustavljali, trkali na vrata, se napovedovali, očitno je, da se veselijo druženja. A ko bodo prebrali vsa navodila, ki jih moram polepiti po lokalu in terasi ...
Ni druge, lahko le upamo, da se virusa znebimo. Mislim pa, da se bomo morali kar navaditi nanj in se kot posamezniki in kot družba truditi, da nas zaobide.