Napisal/-a Garden-ja » To Jun 04, 2013 8:15 pm
| Poezija je napisal/a: |
Ja, če škropiš na 3 dni potem si pa pridna. Jaz nisem bila sem vse zamudila.
Pravkar pa sem odkrila na pol objedenem stebelcu malo pod popkom tista dva mala črna osumljenca pod št. 1. Izgleda da to res ti delajo. Nimajo pa krilc, sedaj sem dobro pogledala. Plesni ni toliko na popkih bolj malo. Največ je teh zlomljenih stebelc tik pod popkom vrtnice kot na 1.sliki. |
| Poezija je napisal/a: |
Veš kaj, najprej bom počakala jutrišnje predavanje. Potem bom poizkušala najti eno stran, kjer so bile slike teh rožnih škodljivcev in opisi, katero sem si tudi nekam shranila če se ne motim.
Tiste črne pikice so tam nekje 2 mm velike in sem jo jaz našla v napol pojedeni luknjici na stebelcu pod popkom, blizu je bil še eden. Prej sem jih tudi videla še takih. Tisti oranžni je bil prej na zeleni glavici popka in nekaj sesal :-? , ali čistil?
Ugotovila sem tudi da male 1cm dolge gosenice pojedo tisti poganjek zgoraj, ostanejo neke črne pikice. Ponavadi tam ne dobiš več nič. Prej sem našla to majhno kratko gosenico, ki izgleda bolj kot zelen črviček.
Predvsem pa bom morala biti bolj ažurna in tako pridna kot 1vrtnica. |
| Mateja SG je napisal/a: |
Jaz pa sem se danes po tednu dni ročnega uničevanja listnih uši, ki so se pojavile na mojih vrtnicah odločila da grem v napad proti ušem bolj oenzivno. Kupila sem naravno sredstvo Celaflor (Merkur), ker je pisalo, da uničuje listne uši, ščitkarje, kaparje, tripse, škržate in rilčkarje. Sem poškropila proti večeru, čez uro pa se je vlilo kot iz škafa, celo toča je padala kakšnih 5 minut. Upam da nisem špricala zastonj, bom videla jutri če je bilo kaj učinka.
Sem pa opazila pred nekaj dnevi nekaj čudnega na listih nekaterih predvsem burbonk - kot bi bili ožgani. Na listih so se pojavile rjave pege, sedaj pa ne vem ali je bilo to od snega prejšnjo nedeljo ali pa je to že znak kakšne bolezni. Škropila sem sicer letos spomladi z bakrovim pripravkov, potem pred tremi tedni z Neemovim tonikom. Bom videla kako bodo se bodo vrtnice razvijale - danes sem opazila da na novih poganjkih teh znakov ni. Upam da jih razni škodljivci ne bodo preveč škodili, vse lanske sadike Petrovičk namreč kažejo na desetine popkov in jih bi bilo res škoda.
lp Mateja |
| Poezija je napisal/a: |
Sem vedela, da boš to dobro napisala, si pa res dobro vse zajela. Samo povdarila bi, da je za podlago rosa laxa rekel celo, da je najslabša podlaga za vrtnice. Garden-ja verjetno si mislila za drugo podlago Rubiginoso. Za multifloro sem ga jaz vprašala (jo imam doma) je rekel, da je v redu za nas, pri njih pa ne pride v poštev zaradi vetra, ker jo lahko izruva. To me je sicer zelo začudilo, si ne bi mislila, da je tako mogočna kot je multiflora lahko tako šibka pri vetru. Še sedaj mi ni jasno ali je poleg podlage Rosa Canina rekel še podlaga Rubiginosa toda katera jih je morje, kot tudi R.Canina, bi ga bilo dobro še enkrat vprašati. No jaz bom gotovo letos kaj cepila na bližnji grm šipka.
Ko je prešel na škodljivce je bila prva slika vrtnice z ušmi in je rekel. Sedaj mislite, da so to sovražniki vaših vrtnic, na koncu predavanja boste videli da ni tako. In zakaj je to rekel? Ker je to lahko hrana dobrim žuželkam, ker lahko te žuželke naredijo tudi nekaj dobrega za nas, ko niti pomislimo ne. Veliko je namreč žuželk katere so koristne. Mi bi pa vse poteptali. Upam da bo Garden-ja našla kakšne slike teh koristnih živalic in ko jih bomo videli bomo rekli a ta je pa tadobra?
V bistvu smo bili vsi malo presenečeni, da ne uporabljajo prav nobene zaščite. Mislila sem, da uporabljajo bio pripravke, ampak nič. Njihov cilj je ustvariti okolje, ki bo prijazno tako živalicam kot rastlinam. V bistvu bi človek moral (spet) spoznavati harmonijo v naravi, kjer je vse štimalo in kjer so naravne selekcije, kjer se nobena vrsta ne preveč namnoži. Vse to je opisoval Sepp Holzen v dveh njegovih knjigah. Če je še niste brali vam jo priporočam. V prvi knjigi, ki sem jo brala opisuje malo več življenjepisa in nekaj malega v praksi v drugi, katero pa še nisem pa je baje bolj konkretni praktični prikaz ustvarjanja harmonije v naravi na naravni način. Ta knjiga je meni osebno odprla obzorja v smeri, da je treba opazovati naravo in se od nje učiti. Od takrat naprej gledam tudi jaz drugače na vse skupaj. Npr. tam kjer raste akacija raste ob deblu večji regrat, večje jagode, ob skali enako itd.
Pisal je tudi o škropivih kaj je bilo, ko ni škropil in kaj se je obrnilo na glavo, ko je začel škropiti sadno drevje. Če ubijemo nekega sovražnika, se lahko pojavi še v večjih količinah. Vedno narava vrača udarec, kakorkoli obrnemo.
Vprašanje pa je ali mi lahko na našem vrtu, ki je lahko tudi majhna površina ustvarimo tako simbiozo, če pa je vse okrog njega po starem. Po moje zelo težko, ampak dovolj zagreti bodo poizkusili. Zato je treba predvsem množično spremeniti pogled na vse skupaj in začeti spoštovati naravo. Ne bo takoj rezultatov. Prvo leto, ko je ta vrtnarija na Nizozemskem prešla na naravno vzgojo vrtnic je bilo drugače kot sedaj. Za ta prehod rabi neki čas.
Pravkar sem prebrala v sveži knjigici od Matjaža Kmecla v odstavku, kjer omenja Kordesovo žlahtniteljsko hišo. Ob obisku DLVS so bili tudi v tej hiši in Thomas Proll je rekel, da so polja na katerih raste vsaj pol milijona vrtnic nehali škropiti leta 1990 (deloma že prej, tako kot tudi Meilland). V začetku je bilo na njih videti le kak otoček zdravih rastlin. Te, katere so takrat kazale znake odpornosti, so bile kasnejši izbrani material za nadaljne delo.
Glede predavanja sem tudi jaz zelo zadovoljna, upam samo da bomo sledili temu zgledu. Očitno so rezultati te vrtnarije zelo dobri, saj je rekel, da redko kdaj vidi kako živalico na vrtnici in takrat skoči po fotoaparat...  |
Poezija je napisal/a: Ja, če škropiš na 3 dni potem si pa pridna. Jaz nisem bila sem vse zamudila.
Pravkar pa sem odkrila na pol objedenem stebelcu malo pod popkom tista dva mala črna osumljenca pod št. 1. Izgleda da to res ti delajo. Nimajo pa krilc, sedaj sem dobro pogledala. Plesni ni toliko na popkih bolj malo. Največ je teh zlomljenih stebelc tik pod popkom vrtnice kot na 1.sliki.
Poezija je napisal/a: Veš kaj, najprej bom počakala jutrišnje predavanje. Potem bom poizkušala najti eno stran, kjer so bile slike teh rožnih škodljivcev in opisi, katero sem si tudi nekam shranila če se ne motim.
Tiste črne pikice so tam nekje 2 mm velike in sem jo jaz našla v napol pojedeni luknjici na stebelcu pod popkom, blizu je bil še eden. Prej sem jih tudi videla še takih. Tisti oranžni je bil prej na zeleni glavici popka in nekaj sesal :-? , ali čistil?
Ugotovila sem tudi da male 1cm dolge gosenice pojedo tisti poganjek zgoraj, ostanejo neke črne pikice. Ponavadi tam ne dobiš več nič. Prej sem našla to majhno kratko gosenico, ki izgleda bolj kot zelen črviček.
Predvsem pa bom morala biti bolj ažurna in tako pridna kot 1vrtnica.
Mateja SG je napisal/a: Jaz pa sem se danes po tednu dni ročnega uničevanja listnih uši, ki so se pojavile na mojih vrtnicah odločila da grem v napad proti ušem bolj oenzivno. Kupila sem naravno sredstvo Celaflor (Merkur), ker je pisalo, da uničuje listne uši, ščitkarje, kaparje, tripse, škržate in rilčkarje. Sem poškropila proti večeru, čez uro pa se je vlilo kot iz škafa, celo toča je padala kakšnih 5 minut. Upam da nisem špricala zastonj, bom videla jutri če je bilo kaj učinka.
Sem pa opazila pred nekaj dnevi nekaj čudnega na listih nekaterih predvsem burbonk - kot bi bili ožgani. Na listih so se pojavile rjave pege, sedaj pa ne vem ali je bilo to od snega prejšnjo nedeljo ali pa je to že znak kakšne bolezni. Škropila sem sicer letos spomladi z bakrovim pripravkov, potem pred tremi tedni z Neemovim tonikom. Bom videla kako bodo se bodo vrtnice razvijale - danes sem opazila da na novih poganjkih teh znakov ni. Upam da jih razni škodljivci ne bodo preveč škodili, vse lanske sadike Petrovičk namreč kažejo na desetine popkov in jih bi bilo res škoda.
lp Mateja
Poezija je napisal/a: Sem vedela, da boš to dobro napisala, si pa res dobro vse zajela. Samo povdarila bi, da je za podlago rosa laxa rekel celo, da je najslabša podlaga za vrtnice. Garden-ja verjetno si mislila za drugo podlago Rubiginoso. Za multifloro sem ga jaz vprašala (jo imam doma) je rekel, da je v redu za nas, pri njih pa ne pride v poštev zaradi vetra, ker jo lahko izruva. To me je sicer zelo začudilo, si ne bi mislila, da je tako mogočna kot je multiflora lahko tako šibka pri vetru. Še sedaj mi ni jasno ali je poleg podlage Rosa Canina rekel še podlaga Rubiginosa toda katera jih je morje, kot tudi R.Canina, bi ga bilo dobro še enkrat vprašati. No jaz bom gotovo letos kaj cepila na bližnji grm šipka.
Ko je prešel na škodljivce je bila prva slika vrtnice z ušmi in je rekel. Sedaj mislite, da so to sovražniki vaših vrtnic, na koncu predavanja boste videli da ni tako. In zakaj je to rekel? Ker je to lahko hrana dobrim žuželkam, ker lahko te žuželke naredijo tudi nekaj dobrega za nas, ko niti pomislimo ne. Veliko je namreč žuželk katere so koristne. Mi bi pa vse poteptali. Upam da bo Garden-ja našla kakšne slike teh koristnih živalic in ko jih bomo videli bomo rekli a ta je pa tadobra?
V bistvu smo bili vsi malo presenečeni, da ne uporabljajo prav nobene zaščite. Mislila sem, da uporabljajo bio pripravke, ampak nič. Njihov cilj je ustvariti okolje, ki bo prijazno tako živalicam kot rastlinam. V bistvu bi človek moral (spet) spoznavati harmonijo v naravi, kjer je vse štimalo in kjer so naravne selekcije, kjer se nobena vrsta ne preveč namnoži. Vse to je opisoval Sepp Holzen v dveh njegovih knjigah. Če je še niste brali vam jo priporočam. V prvi knjigi, ki sem jo brala opisuje malo več življenjepisa in nekaj malega v praksi v drugi, katero pa še nisem pa je baje bolj konkretni praktični prikaz ustvarjanja harmonije v naravi na naravni način. Ta knjiga je meni osebno odprla obzorja v smeri, da je treba opazovati naravo in se od nje učiti. Od takrat naprej gledam tudi jaz drugače na vse skupaj. Npr. tam kjer raste akacija raste ob deblu večji regrat, večje jagode, ob skali enako itd.
Pisal je tudi o škropivih kaj je bilo, ko ni škropil in kaj se je obrnilo na glavo, ko je začel škropiti sadno drevje. Če ubijemo nekega sovražnika, se lahko pojavi še v večjih količinah. Vedno narava vrača udarec, kakorkoli obrnemo.
Vprašanje pa je ali mi lahko na našem vrtu, ki je lahko tudi majhna površina ustvarimo tako simbiozo, če pa je vse okrog njega po starem. Po moje zelo težko, ampak dovolj zagreti bodo poizkusili. Zato je treba predvsem množično spremeniti pogled na vse skupaj in začeti spoštovati naravo. Ne bo takoj rezultatov. Prvo leto, ko je ta vrtnarija na Nizozemskem prešla na naravno vzgojo vrtnic je bilo drugače kot sedaj. Za ta prehod rabi neki čas.
Pravkar sem prebrala v sveži knjigici od Matjaža Kmecla v odstavku, kjer omenja Kordesovo žlahtniteljsko hišo. Ob obisku DLVS so bili tudi v tej hiši in Thomas Proll je rekel, da so polja na katerih raste vsaj pol milijona vrtnic nehali škropiti leta 1990 (deloma že prej, tako kot tudi Meilland). V začetku je bilo na njih videti le kak otoček zdravih rastlin. Te, katere so takrat kazale znake odpornosti, so bile kasnejši izbrani material za nadaljne delo.
Glede predavanja sem tudi jaz zelo zadovoljna, upam samo da bomo sledili temu zgledu. Očitno so rezultati te vrtnarije zelo dobri, saj je rekel, da redko kdaj vidi kako živalico na vrtnici in takrat skoči po fotoaparat...