Napisal/-a Garden-ja » Pe Maj 31, 2013 2:47 pm
Ali kot jim še pravimo - centifolie. Dolga leta so bile uvrščene med najstarejše antične vrtnice skupaj z damaščankami, galkami in albami, zadnje genetske raziskave pa navajajo, da so rezultat načrtnega križanja nizozemskih vrtnarjev iz približno 16. stoletja.
Stolistne vrtnice so zveste svojemu imenu, cvetovi so tako polni kot da bi bili sestavljeni iz stotih cvetnih lističev, poleg tega pa tudi dišeči. Z redkimi izjemami cvetijo enkrat letno. Stolistne vrtnice so posebej cenili nizozemski in flamski slikarji, najbolj znan med njimi je bil Redoute, ki je naslikal bogato zbirko pravih identifikacijskih portretov teh vrtnic.
Ker so jih gojili v Provansi, jim pravijo tudi provansalske vrtnice, in ker njihov cvet spominja, predvsem ko se šele odpira iz popka, na zeljno glavo, tudi cabbage, zelje. Tudi njihovi debeli popki so podobni popkom brstičnega ohrovta.
Znani slikar Fantin Latour je prav zaradi svoje ljubezni do teh vrtnic dal ime križancu s kapljico kitajske (bengalske) krvi z imenom, kakopak, Fantin Latour.
To je fotografija enega od njegovih del na katerem lahko občudujemo stolistnice:
tole pa vrtnica, kateri je dal ime:
Njihova tipična rast je odprta in prevesna, njihovi listi so temno zeleni in profilirani vendar nekoliko bolj obli kot listje galk in damaščank. Pri nekaterih križancih opazimo počasno izginevanje rustikalnosti lista, ki sicer ni še svetleč ampak tako mat kot pri predhodnicah pa spet ne več.
Ker se cvetje zaradi svoje teže preveša, je pametno, da jih sadimo na dvignjeno gredo da jih lahko občudujemo od spodaj navzgor.
Sama z njimi nimam izkušenj, slike pa sledijo ob priliki.
Centifolia Major Maxima
Centifolia Minima
Centifolia Bullata
Village Maid
Paul Ricault
Petite de Hollande
Petite Lisette
Chapeau de Napoleone (Napoleonova čepica) je dobila ime, ker asocira na tipično Napoleonovo pokrivalo:
Zaradi popkov jo nekateri že prištevajo k mahovnim vrtnicam.
La Noblesse
Rose de Meaux
Brskam, brskam in padejo ven iz arhiva vedno nove fotografije ...
Fantin Latour
Ali kot jim še pravimo - centifolie. Dolga leta so bile uvrščene med najstarejše antične vrtnice skupaj z damaščankami, galkami in albami, zadnje genetske raziskave pa navajajo, da so rezultat načrtnega križanja nizozemskih vrtnarjev iz približno 16. stoletja.
Stolistne vrtnice so zveste svojemu imenu, cvetovi so tako polni kot da bi bili sestavljeni iz stotih cvetnih lističev, poleg tega pa tudi dišeči. Z redkimi izjemami cvetijo enkrat letno. Stolistne vrtnice so posebej cenili nizozemski in flamski slikarji, najbolj znan med njimi je bil Redoute, ki je naslikal bogato zbirko pravih identifikacijskih portretov teh vrtnic.
Ker so jih gojili v Provansi, jim pravijo tudi provansalske vrtnice, in ker njihov cvet spominja, predvsem ko se šele odpira iz popka, na zeljno glavo, tudi cabbage, zelje. Tudi njihovi debeli popki so podobni popkom brstičnega ohrovta.
Znani slikar Fantin Latour je prav zaradi svoje ljubezni do teh vrtnic dal ime križancu s kapljico kitajske (bengalske) krvi z imenom, kakopak, Fantin Latour.
To je fotografija enega od njegovih del na katerem lahko občudujemo stolistnice:
tole pa vrtnica, kateri je dal ime:
Njihova tipična rast je odprta in prevesna, njihovi listi so temno zeleni in profilirani vendar nekoliko bolj obli kot listje galk in damaščank. Pri nekaterih križancih opazimo počasno izginevanje rustikalnosti lista, ki sicer ni še svetleč ampak tako mat kot pri predhodnicah pa spet ne več.
Ker se cvetje zaradi svoje teže preveša, je pametno, da jih sadimo na dvignjeno gredo da jih lahko občudujemo od spodaj navzgor.
Sama z njimi nimam izkušenj, slike pa sledijo ob priliki.
Centifolia Major Maxima
Centifolia Minima
Centifolia Bullata
Village Maid
Paul Ricault
Petite de Hollande
Petite Lisette
Chapeau de Napoleone (Napoleonova čepica) je dobila ime, ker asocira na tipično Napoleonovo pokrivalo:
Zaradi popkov jo nekateri že prištevajo k mahovnim vrtnicam.
La Noblesse
Rose de Meaux
Brskam, brskam in padejo ven iz arhiva vedno nove fotografije ...
Fantin Latour