Napisal/-a češnca » Če Sep 24, 2020 9:50 pm
Takle mamo...Pri meni se je začelo se praskanjem po grlu. Spila čaj in je nehalo. Drugi dan se je ponovno začelo, spet čaj in je nehalo. Nato je bil nekaj dni mir. Nato pa vse naenkrat: suh kašelj, težko dihanje, driska, slabo počutje. Takrat je že zvonil alarm v glavi. Po dolgem trudu sem dobila zdravnika. Njegov komentar je bil, da veliko ljudi meni, da so se okužili, da kroži veliko viroz, da obtožujemo zdravnike, da so prinesli virus iz Italije, čeprav tega nisem niti omenila. Skratka, ni me vzel resno, ker nisem bila na kritičnih območjih, v stiku z znanim okuženim in nisem imela vročine. Če bi bila dežurni hipohonder, bi še razumela, ampak nisem potrebovala nobene stvari 15 let...Nato sem se zaprla v klet za 10 dni. Vsak dan je bilo nekaj novega, ampak ni bilo prehudo. Najbolj nor simptom je bila količina izcedka iz nosu in grla. Medtem, ko sem odvrgla en uporabljen robec in vzela drugega, mi je s konice nosu tekel potoček. Istočasno sem izkašljevala gnoj s kovinskim okusom, od kašljanja in usekovanja pa so mi tekle solze. Nikoli nisem doživela česa podobnega. Povsem jasno mi je, zakaj ljudje umrejo. Če virus prodre v pljuča, se utopijo oziroma zadušijo v lastni sluzi. Pri meni je bil k sreči samo v nosu in grlu.
Čez čas so mi poslali vabilo na krvodajalsko akcijo, ker je bil ravno minus v moji skupini. Ko sem omenila, da sem verjetno prebolela covid-19, so me vzeli zelo resno in raje vzeli plazmo. Tam so z dodatnim testiranjem potrdili protitelesa.
Zdaj sem povsem zdrava, ni pa rečeno, da sem tudi imuna. To je bil prvi polčas.
Takle mamo...Pri meni se je začelo se praskanjem po grlu. Spila čaj in je nehalo. Drugi dan se je ponovno začelo, spet čaj in je nehalo. Nato je bil nekaj dni mir. Nato pa vse naenkrat: suh kašelj, težko dihanje, driska, slabo počutje. Takrat je že zvonil alarm v glavi. Po dolgem trudu sem dobila zdravnika. Njegov komentar je bil, da veliko ljudi meni, da so se okužili, da kroži veliko viroz, da obtožujemo zdravnike, da so prinesli virus iz Italije, čeprav tega nisem niti omenila. Skratka, ni me vzel resno, ker nisem bila na kritičnih območjih, v stiku z znanim okuženim in nisem imela vročine. Če bi bila dežurni hipohonder, bi še razumela, ampak nisem potrebovala nobene stvari 15 let...Nato sem se zaprla v klet za 10 dni. Vsak dan je bilo nekaj novega, ampak ni bilo prehudo. Najbolj nor simptom je bila količina izcedka iz nosu in grla. Medtem, ko sem odvrgla en uporabljen robec in vzela drugega, mi je s konice nosu tekel potoček. Istočasno sem izkašljevala gnoj s kovinskim okusom, od kašljanja in usekovanja pa so mi tekle solze. Nikoli nisem doživela česa podobnega. Povsem jasno mi je, zakaj ljudje umrejo. Če virus prodre v pljuča, se utopijo oziroma zadušijo v lastni sluzi. Pri meni je bil k sreči samo v nosu in grlu.
Čez čas so mi poslali vabilo na krvodajalsko akcijo, ker je bil ravno minus v moji skupini. Ko sem omenila, da sem verjetno prebolela covid-19, so me vzeli zelo resno in raje vzeli plazmo. Tam so z dodatnim testiranjem potrdili protitelesa.
Zdaj sem povsem zdrava, ni pa rečeno, da sem tudi imuna. To je bil prvi polčas.