Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Demeter kmetija Černelič

Napiši odgovor

Potrditvena koda
Vtipkaj kodo, ki jo vidiš na sliki. Vse črke so male, ničle ni.
Smeški
:D :) ;) :( :o :shock: :? 8-) :lol: :x :P :oops: :cry: :evil: :twisted: :roll: :!: :?: :idea: :arrow: :| :mrgreen: :geek: :ugeek:

BBCode je vključena
[img] je vključen
[url] je vključen
Smeški so vključeni

Preglej temo
   

Razširi pogled Preglej temo: Demeter kmetija Černelič

Napisal/-a Tiana » To Mar 09, 2021 1:50 pm

Hvala mravlja za dodatne informacije.

Napisal/-a mravlja » To Mar 09, 2021 11:16 am

Napisal/-a crtj » To Mar 09, 2021 11:03 am

Napisal/-a mravlja » To Mar 09, 2021 11:00 am

Čestitke!


Tiana, PDF formate lahko naložiš na "issuu" ali nekaj podobnega, da si jih lahko vsak ogleda - predelava v drug format lahko vzame zelo veliko časa.
Hvala.

Napisal/-a lpmami » To Mar 09, 2021 10:55 am

Zanimiva filma in lepi dosežki v ozdravljenju zemlje, z bogatimi pridelki, ki omogočajo zaposlitev in preživetje kar nekaj ljudem.
Zmaga pa tista iz 2. filmčka, da na njivi mora rasti cel orkester, ni dovolj, če tam raste samo prva violina._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

Napisal/-a brbr » To Mar 09, 2021 10:43 am

Iz srca hvala, Tiana, ker se tako trudiš, da bi nam približala praktično uporabo starih modrosti._________________naredimo svet lepši

Napisal/-a Tiana » To Mar 09, 2021 9:53 am

Napisal/-a Tiana » To Mar 09, 2021 9:52 am

Hidroelektrarna Brežice nas je prosila, da izboljšamo stanje tal na parceli 4338/1 v
Krški vasi, ki je bila del štiri hektarje velikega odlagališča materiala, ki so ga uporabljali
pri izgradnji nove struge reke Save v letih 2014 do 2017. In sprejeli smo ta izziv.
Fotografije in videoposnetki v prilogi prikazujejo zelo očitne, izjemno dobre rezultate
regeneracije tal. Poglejte jih in gotovo boste presenečeni.
Zaradi zelo težke gradbene mehanizacije in ogromnih količin materiala, ki je bil odložen
na ta zemljišča, je bila struktura tal povsem uničena, zbita, zaradi česar je prihajalo do
zastajanja vode v mikro in makro depresijah.
Iz strokovnega mnenja o izvedeni vzpostavitvi prvotnega stanja kmetijskih zemljišč na
območju začasne deponije materiala pri Krški vasi (Univerza v Ljubljani, Biotehniška
fakulteta), ki je bilo narejeno junija 2017, izhaja, da so bila tla na tej parceli praktično
nepropustna. Iz analiz tal je razvidna siromašna založenost s P in K: 0,7 mg P2O5/100g
in 7,9 mg K2O/100g. Gradbeno podjetje, ki je izvajalo dela, je na podlagi usmeritev
tega strokovnega mnenja, junija 2017 tla podrahljalo z buldožerjem (50-80 cm globoko)
in raztrosilo 250 kg/ha mineralnega gnojila NPK 15-15-15 ter potem v juliju 2017
posejalo travno deteljno mešanico.
To parcelo smo prevzeli aprila 2018. Najprej smo jo podrahljali 40 cm globoko in
poškropili z biodinamičnim preparatom 500. Škropljenje smo ponovili čez nekaj dni in
s podrahljačem, na katerem je nameščena sejalnica, posejali biotsko pestro mešanico
za zeleno gnojenje v regenerativnem kmetijstvu, ki smo jo kupili v Nemčiji pri
semenarski hiši Camena Samen (25 vrst rastlin).
Ko so semena enakomerno in zelo dobro vzkalila, so nam rastline pokazale obetavne
rezultate, saj na površini ni bilo praznih mest. Prav tako je bila rast mešanice preko
poletja 2018 izjemno dobra, bujna po vsej parceli. Ko smo parcelo obiskali v času
cvetenja večine rastlin v mešanici, smo bili zelo presenečeni, saj so na parceli brenčali
različni opraševalci in je bilo živahno kot v bližini čebelnjaka.
V septembru 2018 smo mešanico, ki je bila več kot 2 m visoka, zmulčili, delno vdelali
v tla s podrahljačem (30 cm globoko) in parcelo poškropili z biodinamičnim preparatom,
ki je narejen iz kravjeka po metodi Marije Thun. Čez nekaj dni smo parcelo poškropili
še s preparatom 500 in potem posejali prezimno mešanico sedmih rastlin Wintergrün,
podjetja Camena samen. Rastline te mešanice so prav tako vzkalile enakomerno in

2
zelo dobro, kar lahko vidite na fotografijah. Tudi ta mešanica je bila zelo bujna in je do
maja 2019 zrasla višje od 2 m.
Po mulčenju in obdelavi tal s podrahljačem ter škropljenju s preparatom 500 v maju,
smo posejali poletno biotsko pestro mešanico s petindvajsetimi rastlinami, ki smo jo
sejali že prejšnje leto. V septembru 2019 smo jo zmulčili in delno vdelali v tla s
podrahljačem. Po škropljenju s preparatom 500 smo posejali travno deteljno mešanico.
Prepričani smo, da smo aktivirali in spodbudili razvoj organizmov v tleh, ki so odločilni
za dobro strukturo tal in sicer s podrahljavanjem 35-40 cm globoko, biodinamičnimi
preparati ter s pestro mešanico petindvajsetih rastlin za zeleno gnojenje (različni izločki
korenin teh rastlin in organska masa rastlin samih). Talni organizmi so sprostili hranila
za posevke, saj je že prva mešanica za zeleno gnojenje v letu 2018 rastla zelo bujno
in dala velik pridelek organske snovi, čeprav so analize tal leta 2017 kazale, da so tla
zelo siromašna s P in K.
Po 16 mesecih regeneracije tal na tej parceli, veliki 1,4 hektarja, smo se odločili, da jo
vzamemo v najem, saj bi radi tla ohranili v tem dobrem stanju. Pridelek prve košnje
travnodeteljne mešanice v letu 2020 je bil 6.460 kg sena (19 bal), pridelek druge košnje
3.400 kg otave (10 bal), pridelek tretje košnje pa ocenjujemo, da je bil po količini enak
drugi košnji. Tretji odkos smo zmulčili. Ocenjujemo, da je bil pridelek v 2020 9.471 kg
mrve/hektar. Seno smo pospravili v okroglih balah.
Danes so tla na tej parceli zelo dobro prezračena, z odlično strukturo, voda ne zastaja
več. Zelo bujna rast mešanic za zeleno gnojenje v letih 2018 in 2019 ter travno deteljne
mešanice v letu 2020 nam kaže na odlično rodovitnost tal, ki dokazuje, da smo aktivirali
in izboljšali življenje v tleh, ki nam sedaj pomaga dosegati presenetljivo dobre in
kvalitetne pridelke.
Poudariti moramo, da smo od aprila 2018 do septembra 2019 obdelovali tla zelo
pazljivo – podrahljavali smo vedno le takrat, ko so bila tla dovolj suha. Uporabili smo
traktor s 86 konjskimi močmi (teža 3.5 tone). Hitrost pri obdelavi tal ni presegla 5 km
na uro, kar je zelo pomembno. Poleg tega smo tla poškropili z biodinamičnimi preparati
z nahrbtno škropilnico, saj je parcela oddaljena od naše kmetije 12 km in smo
potrebovali za škropljenje parcele le 20 minut.

Zaključek
Z regeneracijo tal na parceli v Krški vasi, kjer so bila tla zaradi ogromnega odlagališča
gradbenega materiala nepropustna in zbita, smo dokazali, da je takšen pristop k
gospodarjenju s tlemi zelo učinkovit, celo v kratkem časovnem obdobju.
Analiza tal iz leta 2017, to je eno leto pred našim prevzemom parcele, kaže 2,6%
organske snovi, 0,7 mg P2O5/100g in 7,9 mg K2O/100g. Iz analize tal narejene januarja
2021 pa je med drugim razvidno: 5,18 % organske snovi (W&B) – dvakrat več kot
2017, 2,8 mg P2O5/100g (4-krat več kot 2017) in 15,9 mg K2O/100g (2-krat več kot
leta 2017).

3
Naš pristop k regeneraciji zbitih tal z nizkim % organske mase in siromašno
založenostjo s fosforjem in kalijem: podrahljavanje do globine 30 ali 40 cm (pri setvi in
po mulčenju) + delna vdelava zmulčenih biotsko raznovrstnih mešanic za zeleno
gnojenje (vsaj dva posevka mešanic zapored, recimo neprezimni posevek in prezimni
posevek) + biodinamični preparati za tla, so zagotovilo za uspeh.
Poudariti moramo, da je za bistveno izboljšanje rodovitnosti tal zelo pomembno, da ne
uporabljamo herbicidov, niti fungicidov ali mineralnih gnojil, saj imajo zelo negativen
vpliv na pestrost in količino organizmov v tleh.
Predstavljen pristop h gospodarjenju s tlemi in biodinamično kmetovanje na naši
kmetiji sta v največji možni meri skladna z Evropsko strategijo Od vil do vilic in tudi z
Evropsko strategijo Ohranimo biotsko raznovrstnost.
Takšen način gospodarjenja s tlemi je zelo učinkovit in se lahko uporabi ne le na
majhnih, ampak tudi na zelo velikih kmetijah s 100 ali 1.000 hektarji. To dokazujejo
biodinamične kmetije v Avstraliji, kjer so klimatski pogoji za kmetovanje še veliko težji
kot v Evropi, saj na ta način kmetujejo na 800.000 hektarjih kmetijskih zemljišč.
(povezava na spletno stran 1.200 hektarjev velike kmetije
http://www.powletthill.com.au/about-us.html). Za tako velike kmetije se seveda
uporabljajo priključki in mehanizacija z večjo delovno širino ter seveda tudi ustrezni
stroji za mešanje biodinamičnih preparatov in škropilna tehnika. Hvaležni smo Alexu
Podolinskem iz Avstralije in Pasqualeju Falzaranu z Demeter kmetije Agrilatina v Italiji,
da sta nam predstavila ta dejstva, ki kažejo na velik potencial za resnično trajnostno in
ekonomsko učinkovito kmetovanje v Evropi, podnebnim spremembam navkljub.
Če bi veliko več kmetij obdelovalo tla na ta način, ki smo vam ga predstavili, bi dosegli
radikalno povečanje vezave ogljika v tla, hkrati pa bi izboljšali tudi rodovitnost tal,
količino in kakovost pridelkov. Večja vezava ogljika v tla bi omilila podnebne
spremembe in zmanjšala posledice podnebnih sprememb v kmetijstvu.
1. Video , 10 minut, predstavitev našega kmetovanja
2. Video , 18 minut, predstavitev primera dobre prakse na naši kmetiji, posneto za
redno obvezno usposabljanje za ekološko kmetovanje za 2020

Zapis pripravila:
Zvone Černelič in Vesna Čuček, univ. dipl. ekon. in univ. dipl. inž. agr., vodja oddelka za
kmetijsko svetovanje na KGZS-Zavodu CE

Napisal/-a Tiana » Sr Mar 03, 2021 9:58 am

Priloge so v PDF, sem mislila, da jih bom lahko skopirala, pa sem prepozno opazila format. Bom dodala verjetno jutri nadaljevanje.

Napisal/-a Tiana » Sr Mar 03, 2021 9:56 am

Toplo vam priporočam tudi ogled 10 minutnega videa v slovenščini, v katerem je predstavljeno njihovo kmetovanje.

Video so Černeličevi naredili za sestanek evropske mreže za razvoj podeželja septembra lani, ko so Zvoneta povabili k predstavitvi kot zmagovalca evropskega natečaja za navdihujoče podeželske prakse.

https://youtu.be/vfPZG4Szmic


Zapisala Vesna Čuček

Na vrh