Napisal/-a brbr » To Apr 27, 2021 10:51 am
Sicer tale moj zapis ne sodi čisto v to temo, a ker je Danilo začel, bom zapisala moje mnenje.
Mislim, da se v Ljubljani lotevajo stvari napačno. Vrtove snujejo krajinski arhitekti (predvidevam), ki vse urejajo na "parkovni"način in ne skladno s potrebami pridelave zelenjave.
Sledila sem "preobrazbi" dveh področij vrtičkov.
Prvo so vrtički v Štepanji vasi. Ti so že nekaj let preurejeni. Čeprav so zasnovani "lično", z enotnimi utami, ograjami, okrasnimi grmovnicqami,... zdaj, ko so v funkciji delujejo ravno tako "razcukano", kot prej, ko niso bili "krajinsko"urejeni. Ker vsak vrtičkar uporablja različne foije, koprene, mreže, kole,... Pač stvari, ki sodijo k vrtnarstvu.
Na mestu teh vrtičkov, kjer ivob začenja svojo vrtnarsko pot (iz srca želim veliko veselja), so bili vrsto let (za 30 let sem gotova) vrtovi. Območje je pokalo od rastlinja, med vrtovi so rastla posamezna drevesa (leske, marabele, češnje, ...), vrtovi so bili obdani z živimi mejami. Tu je bil raj za ves živi svet. Skratka, področje je bilo zgrajen, vzpostavljen ekosistem.
Srce me je bolelo, ko so ga začeli uničevati.
Nemalo zemljišča, kjer so bili prej vrtovi, so žrtvovali za parkirišče, igrišče,... S tem niso povečali površine ljubljanskih vrtičkov, temveč so jih zmanjšali. Prej so ljudje hodili na te vrtičke peš ali s kolesom, ker so živeli v bližini (mislim, da je to edino pravilno - vrtički naj bi služili okoliščim ptrebivalcem). Z avtomobilom so se pripeljali morebiti enkrat na leto, ko so pripeljali gnoj. Za to je zadoščal obstoječ kolovoz.
Če bi bila jaz na mestu odločevalcev, bi v primeru teh vrtov naredila sledeče:
- ker sem župan/trgovec in hočem povsod služit denar, bi obstoječim uporabnikom vrtičkov povedala, da lahko svoje gartlce še naprej obdelujejo, če plačajo na leto toliko in toliko. če ne bi bili pripravljeni plačevati najemnine, bi njihov vrt dala v najem drugemu,
- da "neurejena" podoba vrtov ne bi motila samo lepega vajenih meščanov, bi celotno območje vrtov ogradila z živo mejo, visoko 1.80m.
In stvar bi bila rešena. Ekosistem bi živel naprej v neorknjeni obliki, pogledi meščanov ne bi trpeli pa še občinska blagajna bi ostala bolj polna, ker ne bi bilo, razen z zasaditivjo žive meje, nikakršnih stroškov. In župan/trgovec bi vesel štel demarce..._________________naredimo svet lepši
Sicer tale moj zapis ne sodi čisto v to temo, a ker je Danilo začel, bom zapisala moje mnenje.
Mislim, da se v Ljubljani lotevajo stvari napačno. Vrtove snujejo krajinski arhitekti (predvidevam), ki vse urejajo na "parkovni"način in ne skladno s potrebami pridelave zelenjave.
Sledila sem "preobrazbi" dveh področij vrtičkov.
Prvo so vrtički v Štepanji vasi. Ti so že nekaj let preurejeni. Čeprav so zasnovani "lično", z enotnimi utami, ograjami, okrasnimi grmovnicqami,... zdaj, ko so v funkciji delujejo ravno tako "razcukano", kot prej, ko niso bili "krajinsko"urejeni. Ker vsak vrtičkar uporablja različne foije, koprene, mreže, kole,... Pač stvari, ki sodijo k vrtnarstvu.
Na mestu teh vrtičkov, kjer ivob začenja svojo vrtnarsko pot (iz srca želim veliko veselja), so bili vrsto let (za 30 let sem gotova) vrtovi. Območje je pokalo od rastlinja, med vrtovi so rastla posamezna drevesa (leske, marabele, češnje, ...), vrtovi so bili obdani z živimi mejami. Tu je bil raj za ves živi svet. Skratka, področje je bilo zgrajen, vzpostavljen ekosistem.
Srce me je bolelo, ko so ga začeli uničevati.
Nemalo zemljišča, kjer so bili prej vrtovi, so žrtvovali za parkirišče, igrišče,... S tem niso povečali površine ljubljanskih vrtičkov, temveč so jih zmanjšali. Prej so ljudje hodili na te vrtičke peš ali s kolesom, ker so živeli v bližini (mislim, da je to edino pravilno - vrtički naj bi služili okoliščim ptrebivalcem). Z avtomobilom so se pripeljali morebiti enkrat na leto, ko so pripeljali gnoj. Za to je zadoščal obstoječ kolovoz.
Če bi bila jaz na mestu odločevalcev, bi v primeru teh vrtov naredila sledeče:
- ker sem župan/trgovec in hočem povsod služit denar, bi obstoječim uporabnikom vrtičkov povedala, da lahko svoje gartlce še naprej obdelujejo, če plačajo na leto toliko in toliko. če ne bi bili pripravljeni plačevati najemnine, bi njihov vrt dala v najem drugemu,
- da "neurejena" podoba vrtov ne bi motila samo lepega vajenih meščanov, bi celotno območje vrtov ogradila z živo mejo, visoko 1.80m.
In stvar bi bila rešena. Ekosistem bi živel naprej v neorknjeni obliki, pogledi meščanov ne bi trpeli pa še občinska blagajna bi ostala bolj polna, ker ne bi bilo, razen z zasaditivjo žive meje, nikakršnih stroškov. In župan/trgovec bi vesel štel demarce..._________________naredimo svet lepši