novi.gartlc.si

Po drugih forumih berem, da pravzaprav ne crkne nič v adblue sistemu, temveč tekočina kristalizira zaradi prenizkega nivoja tekočine ali premalo uporabe vozila in se da sistem pogosto usposobiti nazaj s spiranjem. Uradni servis tega ne počne. Probleme imajo predvsem tisti, ki kupijo sodobnega dizla, delajo pa relativno malo kilometrov.
https://www.alter.si/tema/citroen-c4-1-6-hdi-l-2016.2675845/post-3279407
Tema je sicer zabluzila. Jaz leta 1973 še nisem poznal številk, da bi vedel, kake so bile cene in plače. Prvi spomin na denar je, da sem v šolo nesel 50 dinarjev (rudarja) za šolo v naravi (morje) v četrtem razredu (1978). In se mi je to zdelo ogromno. Najbrž je tudi bilo, ker je bilo doma nekaj razprave, če bi šel ali ne.

Moja zadnja izkušnja s tega področja: rezervoar za Ad-blue (raztopina uree). Crknila v rezevoar vgrajena!!! črpalka. Gre za 20L plastični rezervoar z nekaj elektronike in črpalko, vreden 600€

Seveda je rezevoar z vsem skupaj izdelan kot zaključena celota, da ko nekaj crkne postane popravilo prezahtevno. Tega se ne da popravljati nikomur na servisih, dejansko pa dvomim, da bi to znali popraviti. Je bolj za kakega električarja. Tudi e-avti se kvarijo. znanki je k sreči stikalo crknilo v 2L garancijskem roku, drugače.., je rekel mehanik, štrik za vrat..._________________NM

Tudi jaz vse pokvarjene aparate preverim sam in če popravilo ne uspe, razstavim preden gre na deponijo ali ustrezne odpadke. Žal nimam dovolj znanja v elektronski smeri in potrebnih aparatur za poglobljeno iskanje napak.
Na elektronskih forumih sem že zasledil zapise, kjer elektroniki ugotavljajo, da so v sodobnih napravah namenoma nameščene komponente, ki crknejo po določenem obdobju. Tako prisilijo nas kupce v nakupe novih aparatov.
Mnogo krat so tej elementi na zgornji meji napetosti. Če bi v štartu vgradili take za višjo napetost, tej nebi crkovali in bi občutno podaljšali čas delovanja. Samemu artiklu bi s tem povečali ceno za samo nekaj centov ali sploh nič.
Žal pa to ni dokazljivo, ker je vse v mejah dovoljenega.
En primer kako se testira sušilni stroj preden gre v serijsko izdelavo.
Predvidijo, da ga bo stranka uporabljala 1x na dan, 5 let. Pralni stroj preobremenijo s težo za +20% in izvajajo celotne cikle sušenja nepretrgoma 5 x 365 krat, kar znese 6+ mesecev. Vmes med cikli počakajo, da se popolnoma ohladi.

Noam, tudi sam imam staro navado, da pokvarjeno zadevo najprej sam "prešravfam". Malo iz radovednosti in zadovoljstva, pa včasih tudi uspešno. Slab občutek imam, da vsaka nova generacija to bolj opušča. Prijatelj električar pravi, da ga kličejo že za menjave žarnic.

Podoben primer sem imel pred leti. Kaka tri ali štiri leta stara kuhalna plošča (indukcija), ravno ven iz garancije, se je pokvarila. Na uradnem servisu je rekel, da je treba zamenjati celo elektroniko. Cena 300€, se ne splača, naj raje kupim kar novo. Zadevo sem razdrl in našel dva napihnjena kondenzatorja (stvar, ki gladi enosmerno napetost za elektroniko). Očitno so uporabili najcenejše možne kondenzatorje, ki se po parih letih napihnejo in jih je treba zamenjati. Te sem potem zamenjal z boljšimi in dražjimi in plošča danes po cca 13 letih še vedno deluje. Cena popravila? 18 centov.

Ja, točno zato so tisti plastični del zdizajnirali tako, da popusti po nekaj 100 pritiskih na gumb. Zamenjave ti ne prodajo, lahko vržeš vse stran. Tak del bi stal 0,001 €. Zato pa si ga lahko nareeim sam_________________NM

matejos je napisal/a: Nekaj let staremu made in slovenia (BSH) paličnemu mešalniku bosch je začel popuščati plastičen zatič, ki nasajeno mešalo obdrži na držalu. Razstavil sem ga in našel čudaški design tj plastičen obroč, na 4 mestih namenoma stanjšan, eno od teh mest je seveda popustilo. Drugače popolnoma uporaben in delujoč aparat bi moral vreči stran. Nato na internetu najdem poljski forum, kjer so razkrinkali to vgrajeno napako in izdelali 3d model za 3d printer. Natisnil sem nadomesten del in na ta način usposobil napravo. Koliko takih pasti se skriva v današnjih napravah??? V naključja ne verjamem več.
Jaz pa poznam osebo, ki je nekdaj delala ravno v tem podjetju, in sicer na oddelku za kontrolo kvalitete. Ta oseba je povedala, da je eden od glavnih kriterijev, da izdelek (dizajn) gre skozi preverjanje kontrole kvalitete, da ne zdrži predolgo. Dejansko imajo oddelek, ki preverja, da izdelki ne zdržijo veliko več kot je garancijski rok. In inženirji, ki projektirajo, imajo to kot enega od pomembnih vhodnih podatkov pri dizajnu komponent. Da slučajno zadeva ne bi bila preveč robustna. VSI sodobni izdelki so načrtovani tako, da se po nekem kratkem času uporabe nepopravljivo pokvarijo. Ni to zdaj neka teorija zarote, ampak tako zadeve pač tečejo v kapitalizmu. Čim večja potrošnja, čim večja produkcija.

Znan je tudi primer iz osemdesetih. Takrat je bil Sony največji svetovni proizvajalec televizorjev. V začetku osemdesetih so imeli en nov revolucionaren model, ki je imel praktično raven ekran. Prodajal se je kot žemljice. Ampak po parih letih so se ti televizorji začeli masovno kvariti. Naši vrli elektroniki, domači serviserji, ki so to šraufali, so hitro pogruntali, da ti televizorji vsebujejo en del, nek čip, ki očitno ni imel nobene funkcije. Ker ko so ga odstranili, je "pokvarjen" televizor začel spet delati. In te naprave brez tega čipa za "okvaro" v velikem procentu delajo še danes. Menda je bil to takrat velik škandal, ampak ljudje so pozabili (če so sploh kdaj vedeli) in Sony je še vedno največji proizvajalec televizorjev.

Nekaj let staremu made in slovenia (BSH) paličnemu mešalniku bosch je začel popuščati plastičen zatič, ki nasajeno mešalo obdrži na držalu. Razstavil sem ga in našel čudaški design tj plastičen obroč, na 4 mestih namenoma stanjšan, eno od teh mest je seveda popustilo. Drugače popolnoma uporaben in delujoč aparat bi moral vreči stran. Nato na internetu najdem poljski forum, kjer so razkrinkali to vgrajeno napako in izdelali 3d model za 3d printer. Natisnil sem nadomesten del in na ta način usposobil napravo. Koliko takih pasti se skriva v današnjih napravah??? V naključja ne verjamem več._________________NM

Zagotovo se je leta 1973 dalo večji odstotek plače za določeno dobrino/izdelek, ampak verjamem, da je marsikatera reč iz tistega časa še vedno uporabna.

Kar pa dandanes kupimo, pa morda že jutri več ne bo ...

mil, mravlja: imata še dokumentacijo? Ker spomin rad preračunava po svoje.

Kajti, kar še ne morem verjeti, da listine, ki jih imam pri roki in statistika statističnega urada mahajo tako zelo mimo.

Mogoče bo izpadlo, da sem malo zoprna pri tem razčiščevanju. A mislim na tiste, ki teh časov niso doživeli in morajo dobiti realen vtis. Če bodo brali, kako smo dobivali plačo v stotisočih, zraven pa iz statistike potegnili realne cene, bo izpadlo povsem drugače, kot je v resnici bilo. Po eni strani jamranje, da si nismo mogli nič privoščiti, po drugi plače v stotisočih, cene pa v "drobižu".