Napisal/-a mfranc » Po Avg 01, 2022 7:20 pm
Pelat Santa Maria
Eden od pelatov tipa San marzano, bolj znan je nekje od leta 2010,
ko so v ZDA ljubitelji paradižnika objavili zgodbo o na novo odkriti »stari« sorti.
Zgodba; v bistvu se to dogaja mnogokrat – izseljenci iz Evrope, tudi vzhodne, s seboj v Ameriko
vzamejo tudi semena njim priljubljenih rastlin, tudi paradižnikov. V anonimnosti potem gojijo paradižnik še leta in desetletja,
dokler vest o »novem«, zanimivem paradižniku ne pride na ušesa
malo bolj organiziranem ljubitelju, ki novico obelodani, seme pa se potem kmalu dobi v prodaji.
Gospa Terry, iz semenarne Secret Seed Cartel, kjer sem kupil ta semena, je napisala:
Moja prijateljica Karen Golden je z menoj delila to seme, ki ga je dobila od naše prijateljice Remy v Buffalu, NY.
Remy je seme dal prijatelj iz okrožja Niagra, izviralo pa od italijanskega priseljenca.
Izbran za najboljši paradižnik na festivalu Tomato Fest, ki ga organizira Michigan Heirlooms, leta 2017. https://www.michiganheirlooms.com/product-page/santa-maria
Moram reči, da je eden najboljših pelatov, kar sem jih kdaj pokusila.
Omaka iz njega je tako sladka, kot da bi dodali sladkor. Temno rdeč, podolgovat pelat z malo semeni.
(moja opomba; gospa Remy, velika ljubiteljica, avtorica tekstov o paradižniku (1964 – 2020) je žal že pokojna.
Toliko o znani zgodovini tega paradižnika. Mene ozadje vedno zanima 
.
Podatki o Santa Mariji so zelo skromni. Pelat tipa San Marzano, paradižnikovi listi, močne rastline zrastejo +/- 2 metra
temnordeči plodovi so težki do 300 do 450 g, okus vleče malo na sladko, vendar je še vedno uravnotežen.
Zelo rodna sorta, srednje pozna, do 80 dni.
Moje izkušnje: včeraj sem jih moral hitro obrati zaradi »klasike« v mojem vrtu. Po nekaj dnevih brez zalivanja
sem vse paradižnike pošteno zalil, naslednje jutro jih je bila veliko, raznih sort v fazi razpokanja.
Obral sem jih, razpokani so bili tisti pred dozoritvijo; kar precej dozoreli, mehki.
Sam bi jih pustil gor vsaj še dan, da bi dozorela tudi ramena. Ki pa relativno dobro dozorijo; veliko pelatov ima več problemov z zelenimi rameni.
Naši so bili v povprečju težki 327 g, lepo da imajo nasledniki možnost še napredovati .
Okus ima za pelat dober tudi v solati, pomeni da je sočen, ni kot čisto "ta pravi" pelati brez pulpe v notranjosti, z votlimi lokulami. https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Cuor_di_bue_3in1.jpg/800px-Cuor_di_bue_3in1.jpg
Na pici, ali fokači ga še nismo probali.
O izraziti sladkobi tudi še nimam mnenja, pri nas trenutno noben paradižnik ni hudo sladek .
Več bom vedel kam ga uvrstiti, ko bo čez nekaj dni na razpolago še kakšna druga sorta pelata; rdeči se Sarnowski Polish Plum in Rosalie`s Paste.
Sploh Sarnowski je eden okusnejših pelatov, pa še zgoden je.
Je pa za pelat res zelo zgoden, vsaj pri meni, ker letos tako zamujam z zorenjem paradižnikov._________________mfranc
Pelat Santa Maria
Eden od pelatov tipa San marzano, bolj znan je nekje od leta 2010,
ko so v ZDA ljubitelji paradižnika objavili zgodbo o na novo odkriti »stari« sorti.
Zgodba; v bistvu se to dogaja mnogokrat – izseljenci iz Evrope, tudi vzhodne, s seboj v Ameriko
vzamejo tudi semena njim priljubljenih rastlin, tudi paradižnikov. V anonimnosti potem gojijo paradižnik še leta in desetletja,
dokler vest o »novem«, zanimivem paradižniku ne pride na ušesa
malo bolj organiziranem ljubitelju, ki novico obelodani, seme pa se potem kmalu dobi v prodaji.
Gospa Terry, iz semenarne Secret Seed Cartel, kjer sem kupil ta semena, je napisala:
Moja prijateljica Karen Golden je z menoj delila to seme, ki ga je dobila od naše prijateljice Remy v Buffalu, NY.
Remy je seme dal prijatelj iz okrožja Niagra, izviralo pa od italijanskega priseljenca.
Izbran za najboljši paradižnik na festivalu Tomato Fest, ki ga organizira Michigan Heirlooms, leta 2017. https://www.michiganheirlooms.com/product-page/santa-maria
Moram reči, da je eden najboljših pelatov, kar sem jih kdaj pokusila.
Omaka iz njega je tako sladka, kot da bi dodali sladkor. Temno rdeč, podolgovat pelat z malo semeni.
(moja opomba; gospa Remy, velika ljubiteljica, avtorica tekstov o paradižniku (1964 – 2020) je žal že pokojna.
Toliko o znani zgodovini tega paradižnika. Mene ozadje vedno zanima .
Podatki o Santa Mariji so zelo skromni. Pelat tipa San Marzano, paradižnikovi listi, močne rastline zrastejo +/- 2 metra
temnordeči plodovi so težki do 300 do 450 g, okus vleče malo na sladko, vendar je še vedno uravnotežen.
Zelo rodna sorta, srednje pozna, do 80 dni.
Moje izkušnje: včeraj sem jih moral hitro obrati zaradi »klasike« v mojem vrtu. Po nekaj dnevih brez zalivanja
sem vse paradižnike pošteno zalil, naslednje jutro jih je bila veliko, raznih sort v fazi razpokanja.
Obral sem jih, razpokani so bili tisti pred dozoritvijo; kar precej dozoreli, mehki.
Sam bi jih pustil gor vsaj še dan, da bi dozorela tudi ramena. Ki pa relativno dobro dozorijo; veliko pelatov ima več problemov z zelenimi rameni.
Naši so bili v povprečju težki 327 g, lepo da imajo nasledniki možnost še napredovati .
Okus ima za pelat dober tudi v solati, pomeni da je sočen, ni kot čisto "ta pravi" pelati brez pulpe v notranjosti, z votlimi lokulami. https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Cuor_di_bue_3in1.jpg/800px-Cuor_di_bue_3in1.jpg
Na pici, ali fokači ga še nismo probali.
O izraziti sladkobi tudi še nimam mnenja, pri nas trenutno noben paradižnik ni hudo sladek .
Več bom vedel kam ga uvrstiti, ko bo čez nekaj dni na razpolago še kakšna druga sorta pelata; rdeči se Sarnowski Polish Plum in Rosalie`s Paste.
Sploh Sarnowski je eden okusnejših pelatov, pa še zgoden je.
Je pa za pelat res zelo zgoden, vsaj pri meni, ker letos tako zamujam z zorenjem paradižnikov._________________mfranc