Napisal/-a crtj » So Sep 03, 2022 10:14 am
Dodatek k tej temi...
Ena od metod spoprijemanja s sušo je poviševanje deleža organske mase v tleh, da tla lažje absorbirajo vodo, ko je ta na voljo -- kar je zelo aktualno, če bo dejansko trend "manj dežja, ko pa bo, vse naenkrat".
No, človek bi si mislil, da če recimo redno zaoravaš rastlinske ostanke in kakšno kulturo tudi v celoti nameniš temu (na primer pri nas pomladi inkarnatko po cvetenju, pogosto pa tudi ajdo jeseni), si s tem nekaj opravil v tej smeri.
(Skoraj) nič nisi opravil. Po 10 letih takšnega pristopa se je zgodilo, da je imel traktorist čas samo v zelo sušnem tednu in ko je preoral, je njiva na težkih tleh bila videti kot kamnolom - sami bloki, primerni za klesanje.
Po drugi strani je bilo na zelenjavne grede predprejšnjo zimo nametano veliko suhega kurjega gnoja, recimo ranga 15 cm po celotni površini (100+ m2) in potem zaorano-premešano s kultivatorjem. Šele to je pripeljalo do resnično takoj opazne, tako rekoč gozdne strukture tal.
S to zgodbo želim povedati, da je lahko velika razlika med tem, ali neko ravnanje razumemo v kvalitativnem smislu - to je fajn početi - ali pa poznamo tudi kvantitativno plat - kako zelo je treba to početi. Možna so presenečenja.
Dodatek k tej temi...
Ena od metod spoprijemanja s sušo je poviševanje deleža organske mase v tleh, da tla lažje absorbirajo vodo, ko je ta na voljo -- kar je zelo aktualno, če bo dejansko trend "manj dežja, ko pa bo, vse naenkrat".
No, človek bi si mislil, da če recimo redno zaoravaš rastlinske ostanke in kakšno kulturo tudi v celoti nameniš temu (na primer pri nas pomladi inkarnatko po cvetenju, pogosto pa tudi ajdo jeseni), si s tem nekaj opravil v tej smeri.
(Skoraj) nič nisi opravil. Po 10 letih takšnega pristopa se je zgodilo, da je imel traktorist čas samo v zelo sušnem tednu in ko je preoral, je njiva na težkih tleh bila videti kot kamnolom - sami bloki, primerni za klesanje.
Po drugi strani je bilo na zelenjavne grede predprejšnjo zimo nametano veliko suhega kurjega gnoja, recimo ranga 15 cm po celotni površini (100+ m2) in potem zaorano-premešano s kultivatorjem. Šele to je pripeljalo do resnično takoj opazne, tako rekoč gozdne strukture tal.
S to zgodbo želim povedati, da je lahko velika razlika med tem, ali neko ravnanje razumemo v kvalitativnem smislu - to je fajn početi - ali pa poznamo tudi kvantitativno plat - kako zelo je treba to početi. Možna so presenečenja.