novi.gartlc.si

muha je napisal/a: Andrej Banko: nekaj imam v spominu, da so pravili, kako barjanska zemlja ne zadržuje dobro vlage. Več bo vedel mfranc in pa seveda ferdo36. Morda bi bilo v tvojih razmerah bolje vmešati par prikolic ilovice? Skupaj s preperelim listjem?
Sem mislil, da se bo oglasil Ferdo, kot čistokrvni morostar, pardon, barjan Verjetno je spregledal ....

Sam sem pred doberim pol stoletja prišel zidat hišico na grede okoliških vrtičkarjev. Urejeno gradbišče novega naselja.
Te grede so sedaj pod skoraj metrsko debelino našega dodajanja materiala. Prvo, nasutje za to da smo lahko z mehanizacijo (kolesni bager) zabijali pilote,
nato pa še zajetna višina rodne zemlje.

Tudi sicer pa je barje pri meni zelo obrobno, celo prave šote sploh (še) ni. Takrat, v začetku sem celo pobiral kak izkopan material iz globokih komunalnih izkopov.
Recimo za vodovod. Neka štrena, mešanica zametkov šote, prepredena z nekimi rastlinskimi žilami, milimeter do dva debeline.
Tako trpežna zadeva, da se grud materiala skoraj ni dalo razbiti.

Ferdo se v nasadu sigurno ukvarja z pravim barjem._________________mfranc

K tej temi spada razmišljanje tegale strica iz Romunije na permies.com (angleško) - https://permies.com/t/190304/drought-proof-permaculture-project

AB, na barju je voda visoko, koruza zato ni žejna četudi prst slabo zadržuje vodo.

Andrej, med Mengšem in Kamnikom sem že večkrat opazil, da na njive in vrtičke dovažajo ilovico in glineno zemljo z območja Komende in tistih koncev. Dobijo jo ob izkopih za hiše in urejanju zemljišč. Znanec vrtičkar jo je dobil zastonj, saj je bila lastniku v napoto.

Ja, nekaj ilovice, oziroma kakšnih glinenih materialov res ne bi škodilo.
To glede barjanske zemlje me pa res zanima. Upam, da kdo kaj več napiše.
Poleti sem enkrat pri Škofljici zavil malo na barje in ob enem jarku nekoliko pokopal z lopatko.
Meni se je tisto zdela res krasna zemlja ( tudi koruza na poljih v bližini je bila lepa in visoka ).

Andrej Banko: nekaj imam v spominu, da so pravili, kako barjanska zemlja ne zadržuje dobro vlage. Več bo vedel mfranc in pa seveda ferdo36. Morda bi bilo v tvojih razmerah bolje vmešati par prikolic ilovice? Skupaj s preperelim listjem?

Ja, v tej smeri bom moral tudi jaz razmisliti, kako povečati vodno kapaciteto prsti.
Na mojem terenu namreč ves dež takoj vsrka, kar je sicer dobro ob obilnih padavinah.
Nikoli nimam zastajanja vode, nekaj ur po obilnem deževju grem lahko že takoj na njivo.

Bi bilo fino dobiti nekaj tiste črne barjanske zemlje ali pa kar en kamijon černozjoma iz Rusije ( aja, to bo zdaj bolj težko zaradi sankcij ).

Točno tako. A ne samo kvantiteta, tudi kvaliteta dodanega materiala. Če bi na vrt toliko na debelo nametal in zaoral rastlinske ostanke, nisem prepričana, da bi bil rezultat enak, kot po kurjem gnoju. Bi rekla, da mora biti oboje: živalski in rastlinski odpadki v enem. Zato je tudi bil hlevski gnoj v starih časih dosti boljši, kot je današnja gnojevka, ker je bil obilo pomešan z nastiljem.

Dodatek k tej temi...

Ena od metod spoprijemanja s sušo je poviševanje deleža organske mase v tleh, da tla lažje absorbirajo vodo, ko je ta na voljo -- kar je zelo aktualno, če bo dejansko trend "manj dežja, ko pa bo, vse naenkrat".

No, človek bi si mislil, da če recimo redno zaoravaš rastlinske ostanke in kakšno kulturo tudi v celoti nameniš temu (na primer pri nas pomladi inkarnatko po cvetenju, pogosto pa tudi ajdo jeseni), si s tem nekaj opravil v tej smeri.

(Skoraj) nič nisi opravil. Po 10 letih takšnega pristopa se je zgodilo, da je imel traktorist čas samo v zelo sušnem tednu in ko je preoral, je njiva na težkih tleh bila videti kot kamnolom - sami bloki, primerni za klesanje.

Po drugi strani je bilo na zelenjavne grede predprejšnjo zimo nametano veliko suhega kurjega gnoja, recimo ranga 15 cm po celotni površini (100+ m2) in potem zaorano-premešano s kultivatorjem. Šele to je pripeljalo do resnično takoj opazne, tako rekoč gozdne strukture tal.

S to zgodbo želim povedati, da je lahko velika razlika med tem, ali neko ravnanje razumemo v kvalitativnem smislu - to je fajn početi - ali pa poznamo tudi kvantitativno plat - kako zelo je treba to početi. Možna so presenečenja.

muha, imaš prav. miši se zaredijo v senu, če je dan predebelo. Zato krompir zastiram malo s travo iz samohodke. voluharjevih lukenj pa ne vidiš zaradi obilne zastirke, samo njegove učinke, ki pri korenju zatajijo, ker ga obgloda tako, da je zgoraj par cm korena in ravno dovolj, da zelenje ne oveni.
Crtj, poleti tudi jaz zastiram, sploh sedaj, ko že dva tedna presajam radič, romanesko in kar pokrijem s senom, da sonce ne zažge listov. ta vikend bodo vsi na svetlem, ker ne bo tako visokih vročin._________________Lp, Živa