novi.gartlc.si

Ja, vse te povezave in sožitja v naravi so res nekaj fantastičnega ._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)

Tej teoriji bi rad dodal par dejstev. Jurček je domače ime za več vrst gobanov in še kake polstenke včasih. Poletni, Jamičasti, Preprosti, Rumeni in Črni gobani se začnejo pojavljati od maja pa do jeseni (letos zaradi visokih temperatur še vedno rastejo). Ti so mikorizni z listavci in jih v iglastih gozdovih ni. To je glavni vzrok, zakaj se v smrekovih gozdovih pojavijo kasneje nekje konec julija (spet odvisno od padavin in temperature). To so Jesenski gobani (smrekovec je eno od imen), ki pa rastejo tudi v listnatem gozdu. Jurček je tudi Borov goban, rastoč pod bori, pa tudi bukvami in kostanji. Le ta zraste prvi (včasih že aprila) in prekine rast, ko postane pretoplo. Spet se pojavi, ko poletne temperature padejo in nato vztraja do zmrzali. Poseben izziv ga je najti pod prvim snegom. Letos so gobani množično odgnali (v listnatem gozdu) pred poletno sušo in če ste sledili družbenim omrežjem, se je lepo videlo, kako se rast širi po pokrajinah v skladu z vremensko sliko padavin. Obiskovalci hribovskih smrekovih gozdov so začeli uživati rezultate gorskih neviht in nižjih temperatur že sredi julija (lokalno), nižje pa spet zelo lokalno v odvisnosti od temperatur. Še prejle popoldan sem na sprehodu videl dva poletna gobana in enega jesenskega. Družbena omrežja kažejo podobno sliko skoraj po celi Sloveniji. Pri temperaturnem obratu znajo spet pognati tudi v hribih.
Ko govorimo o mikorizi jurčkov, bi teoriji dodal, da goba drevesu v zahvalo izloča hormone v okolico, ki rastapljajo organski materijal, katerega podgobje in koreninice dreves lahko uporabijo, vendar je pogoj za to vlaga. Menda svojega "mikorizneža" tudi brani pred boleznimi in škodljivci.

copatka je napisal/a: Na to temo sem slišala eno zanimivo teorijo, zakaj je bilo letos več jurčkov v listnatih gozdovih.

"Sem pa tudi slišal razlago, zakaj je letos toliko jurčkov. Če ste bili pozorni, kje ste jih nabirali, jih je bilo največ v mešanih oziroma listnatih gozdovih, med smrekami so bili redki. Jurček je mikorizna goba in oni ponavadi pomagajo listavcem v sušnih poletnih obdobjih. Mikorizne gobe živijo v simbiozi z drevesom, zato mu je listnato drevo potem naredilo protiuslugo in ga izdatno napitalo z organskimi hranili za rast (ogljikovi hidrati predvsem). To se je seveda zgodilo po prvem močnem deževju po suši. Gobam menda bolj škodi zimska suša kot poletna."
Zanimiva teorija ...

Vem da je letos bilo veliko gobanov v listnatih gozdovih, dolenjska, štajerska, pa še drugod .
Vendar mi tu ne gre iz glave Pokljuka z letošnjim enormnim "pridelkom". Za druge iglaste gozdove pa ne vem.

Danilo, kaj ti misliš o tem?_________________mfranc

To je enako, ista goba ( z mnogo imeni ).
Pa tudi mikologi neprestano nekaj spreminjajo in razvrščajo ...

Kaj je zdaj bolj prav: "kozjenogi mesnatovec" (poznam in jem) ali "kozjenogi ščitar" (prvič slišim)?
Se mi zdi, da bi morala biti to ena in ista goba... - ali pač ne?

Ja, kostanj. Prvič v življenju sem si ga sam kuhal. Zelo dobra zadeva.
Novi plani, več obveznosti, bolj živ.

Vi pa kar še gobarite! Pri nas so smrekovi gozdovi in je bila sezona samo par tednov, potem samo še izjemoma kakšen jurček. Na to temo sem slišala eno zanimivo teorijo, zakaj je bilo letos več jurčkov v listnatih gozdovih. Se mi zdi kar logična, ker imajo smreke zelo plitve korenine. Naj mi avtor (sem pozabila, kdo je ), ne zameri, bom kar kopirala.

"Sem pa tudi slišal razlago, zakaj je letos toliko jurčkov. Če ste bili pozorni, kje ste jih nabirali, jih je bilo največ v mešanih oziroma listnatih gozdovih, med smrekami so bili redki. Jurček je mikorizna goba in oni ponavadi pomagajo listavcem v sušnih poletnih obdobjih. Mikorizne gobe živijo v simbiozi z drevesom, zato mu je listnato drevo potem naredilo protiuslugo in ga izdatno napitalo z organskimi hranili za rast (ogljikovi hidrati predvsem). To se je seveda zgodilo po prvem močnem deževju po suši. Gobam menda bolj škodi zimska suša kot poletna."_________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)

Skoraj sanjska sezona - ne, brez besede skoraj . Pa tako pozno se je začela. Pri nas smo se dobro založili z dopolnilno prehrano čez zimo. Pa še daleč čez ...

Hči je v počitniških dnevih nosila z Golovca velik izbor sort, vsega po malem. Gobani razni, sivke, kostanjevke, črne trobente, golobice,
pa še dve tri sorte, ki se jih trenutno ne spomnim.

Še črne trobente moram dopolniti, upam da me bodo počakale._________________mfranc

Ja, ti kozjenogci so zanimivi. Ne moreš jih zamenjati s praktično nobeno drugo gobo. Pa tudi redkokdo jih pobira.
V tem koncu, kjer si zdaj, je ponavadi res bogato z gobami in se jih boš lahko prenajedel, če boš želel.
Pa tudi debelega kostanja je v izobilju ...

@AB, si me vzpodbudil...

Predvčerajšnjim sem iz redne pasjesprehodne linije zavil v gozd, ker bi rad nagrabil nekaj listja, po možnosti bolj bukovega. Po večini je tu okoli precej hrasta in kostanja.
No, pa sem našel enega skoraj črnega gobančka z enake barve betom in bil v dvomih o užitnosti. Zato sem ga odložil v borovničevje, kasneje pa doma poizkusil z identifikacijo. Morda črni goban ...

Naslednji dan (včeraj) se odpravim ponj, vendar ga nisem več našel, kar me je malo znerviralo. In v tem stanju nato najdem drugega gobančka (svetlo rjav) in enega brezovčka, pa potem še štiri lepe sirovke.
Med vračanjem opazim, da sem brcnil majšo gručo zraščenke, katero prav tako veselo vzamem s seboj. Zelo zadovoljen.

Doma si nato pripravimo pozen zajtrk z gobani in sirovkami med jajčki, peteršiljem in česnom. Mašinerija, še kruh sem pomazal s krožnikom. Dobro, most-dobro, dbest.
Z zraščenko pa se je nato malo zapletlo, saj sem ugotovil da le ni to, kar sem mislil. Po pomoči z googlom in prvenstveno s knjigami na to temo ugotovim, da sem nabral kozjenogega ščitarja ... tudi užiten.
Pade ideja za kosilo. Njoki s kozjenogovo omakco.

V bistvu zelo zanimiva goba, kuhana lepo čvrsta. Okus dokaj mil, ali pa je bilo preveč česna, v vsakem primeru pa lepo presenečenje.

Se mi zdi, da doli ni bilo toliko različnih gob, vsaj na moji lokaciji ne.