Napisal/-a figula » Ne Okt 23, 2022 11:59 pm
| mravlja je napisal/a: |
| Figula, imam navado, da šibkejše ali meni dragocenejše rastlince (običajno so to sadna drevesca) prvo zimo prezimim v kleti. Tako sem napravil tudi zadnjo zimo s sadiko s po mojem mnenju dokaj malo koreninami. Sadika seveda ni bila dovolj močna in sem jo do poletja izgubil. Razmišljam, če bi z dodatkom ustreznih glivic obstala. Tudi za druge bi rad poskrbel na podoben način. Gornjo temo si bom ob prvi priliki podrobneje preučil. |
O, ta navada je pa tudi meni zelo znana 
. Za posebne rastlinice se pa splača potrudit in poskusit vse mogoče 
. Nekaj napotkov glede mikorize, da bo vsaj kaj možnosti za njen učinek:
1. Najprej ugotovi s katero vrsto se tvoja rastlina pogovarja: ali je endo ali je ecto. V primeru kostanja - je ecto, za ostale bo povedal stric google. Recimo takole: https://www.bio-organics.com/pages/specific-plants-trees-endo-mycorrhizae-and-ecto-mycorrhizae
2. Ko kupiš paketek ustrezne mikorize, je nujno pogledati vse datume, ki so na škatlici. Namreč cenejše komercialno pridelane spore (mešički) niso prav dolgo kaljive. Pridobivajo jih takole: ko rastlina zaključuje svojo vegetacijo, preneha hraniti mikorizo. Ta v korenini naredi mešičke (vesicles), kjer shrani hranila. Ti mešički so kot speče spore. Kadar kupimo mikorizne glive, običajno (pri cenovno ugodnejših ponudbah), dobimo te mešičke. Proizvajalci posušijo z mikorizo kolonizirane korenine, jih razrežejo in to kupimo kot inokulant mikorize. Prave spore, kaljive več sto let naredi mikorizna gliva izven korenin; komercialno jih pridobivajo v akvaponičnih sistemih. Te spore so seveda precej dražje.
Prav bi bilo, da sta navedena oba datuma: ko so bile korenine nabrane za nadaljnjo obdelavo in do kdaj je zadnji rok uporabe. Namreč ti mešički so kaljivi max 9 mesecev oz. še manj, če niso pravilno skladiščeni.
3. Spore je potrebno spraviti čim bližje koreninam. Ko presajaš/sadiš je to enostavno, pri že ulončeni rastlini je dobro s palčko narediti luknje skoraj do dna in vanje stresti pripravek - tekoč ali v prahu, odvisno od izbranih gliv. Ko mikorizna gliva kali, ima le 24-48 ur časa, da najde korenino, vstopi vanjo in dobi od rastline energijo. Če se to ne zgodi, gliva umre.
4. Da bo gliva lahko z razgradnjo pridobila hranila, ki jih bo rastlina želela, je dobro dati v lonec čim bolj pester nabor snovi: dobri so storži, listje, ne presejan kompost kot organska masa, pesek oz. kamenčki, .... Ko si bo rastlina npr. zaželela molibden, cink, kalcij, .... mora imeti mikorizna gliva na voljo dovolj surovin, iz katerih bo s svojimi encimi potegnila/razgradila te elemente/hranila.
Prosim nikar ne "glivice". To se sliši kot nekaj, kar ti zraste med nožnimi prsti 
. So kar preprosto glive .
Naj ti vse rastlinice lepo uspevajo 
mravlja je napisal/a: Figula, imam navado, da šibkejše ali meni dragocenejše rastlince (običajno so to sadna drevesca) prvo zimo prezimim v kleti. Tako sem napravil tudi zadnjo zimo s sadiko s po mojem mnenju dokaj malo koreninami. Sadika seveda ni bila dovolj močna in sem jo do poletja izgubil. Razmišljam, če bi z dodatkom ustreznih glivic obstala. Tudi za druge bi rad poskrbel na podoben način. Gornjo temo si bom ob prvi priliki podrobneje preučil.
O, ta navada je pa tudi meni zelo znana . Za posebne rastlinice se pa splača potrudit in poskusit vse mogoče . Nekaj napotkov glede mikorize, da bo vsaj kaj možnosti za njen učinek:
1. Najprej ugotovi s katero vrsto se tvoja rastlina pogovarja: ali je endo ali je ecto. V primeru kostanja - je ecto, za ostale bo povedal stric google. Recimo takole: https://www.bio-organics.com/pages/specific-plants-trees-endo-mycorrhizae-and-ecto-mycorrhizae
2. Ko kupiš paketek ustrezne mikorize, je nujno pogledati vse datume, ki so na škatlici. Namreč cenejše komercialno pridelane spore (mešički) niso prav dolgo kaljive. Pridobivajo jih takole: ko rastlina zaključuje svojo vegetacijo, preneha hraniti mikorizo. Ta v korenini naredi mešičke (vesicles), kjer shrani hranila. Ti mešički so kot speče spore. Kadar kupimo mikorizne glive, običajno (pri cenovno ugodnejših ponudbah), dobimo te mešičke. Proizvajalci posušijo z mikorizo kolonizirane korenine, jih razrežejo in to kupimo kot inokulant mikorize. Prave spore, kaljive več sto let naredi mikorizna gliva izven korenin; komercialno jih pridobivajo v akvaponičnih sistemih. Te spore so seveda precej dražje.
Prav bi bilo, da sta navedena oba datuma: ko so bile korenine nabrane za nadaljnjo obdelavo in do kdaj je zadnji rok uporabe. Namreč ti mešički so kaljivi max 9 mesecev oz. še manj, če niso pravilno skladiščeni.
3. Spore je potrebno spraviti čim bližje koreninam. Ko presajaš/sadiš je to enostavno, pri že ulončeni rastlini je dobro s palčko narediti luknje skoraj do dna in vanje stresti pripravek - tekoč ali v prahu, odvisno od izbranih gliv. Ko mikorizna gliva kali, ima le 24-48 ur časa, da najde korenino, vstopi vanjo in dobi od rastline energijo. Če se to ne zgodi, gliva umre.
4. Da bo gliva lahko z razgradnjo pridobila hranila, ki jih bo rastlina želela, je dobro dati v lonec čim bolj pester nabor snovi: dobri so storži, listje, ne presejan kompost kot organska masa, pesek oz. kamenčki, .... Ko si bo rastlina npr. zaželela molibden, cink, kalcij, .... mora imeti mikorizna gliva na voljo dovolj surovin, iz katerih bo s svojimi encimi potegnila/razgradila te elemente/hranila.
Prosim nikar ne "glivice". To se sliši kot nekaj, kar ti zraste med nožnimi prsti . So kar preprosto glive .
Naj ti vse rastlinice lepo uspevajo