novi.gartlc.si

mah, se mi zdi, da gre spomladi takoj v cvet - notranji del oleseni in ni kaj prida uporabna. No, za okus juham je še vseeno dobra, ampak za kakšno šaro, kavro, pire, itd. pa ne._________________naredimo svet lepši

Ker prezimi, tudi v topli zimi in spomladi še kaj pridoda.

Muha, hvala._________________naredimo svet lepši

Ti kar razredči. Debeli se še dolgo v jesen.

Moja letošnja rumena koleraba je odlično kalila in rastla. Sejala sem jo bolj na redko in nič razredčila Zdaj so rastline zelo lepe, a debelijo se bolj malo. Verjetno zato, ker so preskupaj. Imam dilemo, ali bi kaj pomagalo, da jih zdaj razredčim, ali naj pač pustim kot je. Imate kakšne izkušnje, do kdaj se gomolji debelijo?_________________naredimo svet lepši

Tudi jaz pomislim nanje, a kaj, ko jih v dežju ni prav veliko._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

To so je žuželke vesele._________________naredimo svet lepši

Moja "gorenjska" podzemna koleraba, samosevna, takole lepo cveti.

_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

Eh, jaz sem pač samo laični uporabnik znanosti in se na te reči okoli kromosomov, genomov, prav nič ne spoznam.
Podatki, ki sem jih navedla (prepisala iz omenjene knjige) pa so delo (vir) dr. Mihaele Černe in dr. Atnona Ivančiča.

Zanimivo se mi zdi, ker rumena koleraba po svoji postavi ni nič podobna zelju, ohrovtu,...
Prej bi rekla, da se bosta skrižali rumena in zelena koleraba._________________naredimo svet lepši

brbr je napisal/a: Iz knjige: "Semenarstvo, kako pridelati kakovostno seme ( Miša Pušenjak, Založba Kmečki glas, 2021) piše sledeče:

..."Gre za to, da se križnice, ki imajo enako število kromosomov in enak genom, lahko med seboj križajo. Torej ne gre samo za križanje med sortami znotraj vrste, ampak tudi med podvrstami, kot so ohrovti in zelje, cvetača in brokoli, redkve med seboj..."

V priloženem seznamu piše da ima število kromosomov: 2n/genom:

- podzemna koleraba: "38AACC,

- nadzemna kolerabica: 18 CC,

torej se naj ne bi križale med sabo

Zanimivo je, da ima nadzemna koleraba enako število kromosomov in genom (18 CC) kot listnati ohrovt, cvetača, brokoli, glavnata zelja (bela in rdeča), ohrovt, brstični ohrovt

jaz vseeno, za vsak slučaj semenim samo eno kapusnico.

Seveda, povrste pač so ista vrsta in se zato lahko neomejeno uspešno križajo med sabo. Zgodi se tudi, da natanejo plodni križanci med vrstami, ki imajo seveda različne genome, če se sočasno zgodi poliploidnost (lahko v živo razložoim podrobneje; tako je nastala, recimo, pšenica).
Vsekakor je pametno, da se vzgaja za seme le eno križnico iz skupine, ki nam predstavlja rastline za hrano. V tem primeru vsaj (skoraj) ni bojazni, da bi se skrižale s kakšnimi divje rastočimi rastlinami. Slednje se zgodi korenju in radiču, kar praviloma.
Še tole; ni res, da imajo zgioraj naštete križnice enak genom, le podobnega. Če bi imele enakega, bi bile (skoraj) enake tudi videti.