Napisal/-a brbr » To Avg 01, 2023 4:47 pm
Sem zapisala, da bom povedala svoja razmišljanja. Bom kar danes začela, čeprav imam veliko za povedat in vse v "enem kosu ne bo šlo.
Ampak danes je pravi dan . Je namreč dan svetovnega ekološkeg dolga (ves svet je do danes porabil vse naravne vire, ki se v enem letu lahko obnovijo. Od zdj naprej "zajedamo" prihodnost). Slovenija je to točko dosegla 18.aprila. Če to vsaj priblićno drži, je je edina rešitev problemov ta, da (v Sloveniji) zmajšamo porabo energije/surovin za trikrat (da bi vire, ki so nam na razpolago porabili do konca leta in ne že aprila)
Kaj to pomeni in kako se tega lotiti? To pomeni, da bi moral vsak (eni več, drugi manj, ker pač ne živimo vsi enako potratno) korenito spremeniti način življenja. To pa je v današnjih razmerah težko uresničljivo.
Da bi na osebni ravni to lahko udejanili po kar najmanj boleči poti, bi bile potrebne sistemske rešitve na nivoju celotne družbe.
1.
S pravilno strategijo razpršenega razvoja države bi omogočili, da se ljudem ne bi bilo treba toliko prevažati iz dneva v dan, da bi zadovoljili svoje osnovne življenjske potrebe (delo, preskrba z dobrinami, opravljanje raznih administrativnih storitev, preživljanje prostega časa, itd.)
Na nivoju javne infrastrukture to pomeni, da bi morali ohranjati in krepiti dostopnsot do javnih storitev po vse državi.
S tega vidika je popolnoma nedopustno, da se zaradi "racionalizacije poslovanja" zapirajo banke, pošte, trgovine, zdravstveni domovi, šole, vrtci, itd. Ali, da podjetja zaradi zmanjševanja stroškov selijo del svoje dejavnosti v drug kraj in potem od zaposlenih pričakujejo, da se bodo na delo vozili na novo lokacijo....
Zdaj bodo podjetja ocenjevali (banke pri odobritvi kreditov, če se ne motim) tudi z vidika njihove "zelenosti". Prepričana sem, da na "zelenost" podjetja zelo vpliva tudi podatek, koliko zaposlenih se dnevno vozi v podjetje iz bolj odaljenih krajev. Kaj pomeni bolj oddaljen kraj, ne vem. Mogoče 10km(?)
Če se veliko ljudi vozi od daleč, to pomeni, da njegova umestitev, z vidika okolja, ni bila dobro premišjena ali, da pri kadrovanju niso, poleg zahtevanih znanj, upoštevali tudi bližino bivališča kandidata. Mislim, da je to pomemben podatek, ki ga bo potrebno upoštevati, čo bomo hoteli res kaj kvalitetnega spremeniti glede naše mobilnosti (jo zmanjšati).
Sliši se grozno, a roko na srce, kateremu vozaču je v užitek preživeti lep del dneva v vožnji na in z dela? Ali ne bi raje izbrali zaposlitve bliže domu, če bi imeli možnost. O ustvarjanju teh možnosti govorim. Ustvarijo se pa lahko samo s premišljenim načrtvovanjem na nivoju države, ki upošteva vse vidike in ne samo, kaj se splača in kaj prinaša večji zaslužek.
Če bomo dnevne migracije začeli reševati pri vzrokih zanje (namen je odpravljanje nepotrebnih poti), bomo potrebovali manj širitev cest (te ne rešujejo bistva problema), manj energije, manj surovin (manj prevoznih sredstev)
Tule zdajle pritisnem piko. Seveda nadaljujem..._________________naredimo svet lepši
Sem zapisala, da bom povedala svoja razmišljanja. Bom kar danes začela, čeprav imam veliko za povedat in vse v "enem kosu ne bo šlo.
Ampak danes je pravi dan . Je namreč dan svetovnega ekološkeg dolga (ves svet je do danes porabil vse naravne vire, ki se v enem letu lahko obnovijo. Od zdj naprej "zajedamo" prihodnost). Slovenija je to točko dosegla 18.aprila. Če to vsaj priblićno drži, je je edina rešitev problemov ta, da (v Sloveniji) zmajšamo porabo energije/surovin za trikrat (da bi vire, ki so nam na razpolago porabili do konca leta in ne že aprila)
Kaj to pomeni in kako se tega lotiti? To pomeni, da bi moral vsak (eni več, drugi manj, ker pač ne živimo vsi enako potratno) korenito spremeniti način življenja. To pa je v današnjih razmerah težko uresničljivo.
Da bi na osebni ravni to lahko udejanili po kar najmanj boleči poti, bi bile potrebne sistemske rešitve na nivoju celotne družbe.
1.
S pravilno strategijo razpršenega razvoja države bi omogočili, da se ljudem ne bi bilo treba toliko prevažati iz dneva v dan, da bi zadovoljili svoje osnovne življenjske potrebe (delo, preskrba z dobrinami, opravljanje raznih administrativnih storitev, preživljanje prostega časa, itd.)
Na nivoju javne infrastrukture to pomeni, da bi morali ohranjati in krepiti dostopnsot do javnih storitev po vse državi.
S tega vidika je popolnoma nedopustno, da se zaradi "racionalizacije poslovanja" zapirajo banke, pošte, trgovine, zdravstveni domovi, šole, vrtci, itd. Ali, da podjetja zaradi zmanjševanja stroškov selijo del svoje dejavnosti v drug kraj in potem od zaposlenih pričakujejo, da se bodo na delo vozili na novo lokacijo....
Zdaj bodo podjetja ocenjevali (banke pri odobritvi kreditov, če se ne motim) tudi z vidika njihove "zelenosti". Prepričana sem, da na "zelenost" podjetja zelo vpliva tudi podatek, koliko zaposlenih se dnevno vozi v podjetje iz bolj odaljenih krajev. Kaj pomeni bolj oddaljen kraj, ne vem. Mogoče 10km(?)
Če se veliko ljudi vozi od daleč, to pomeni, da njegova umestitev, z vidika okolja, ni bila dobro premišjena ali, da pri kadrovanju niso, poleg zahtevanih znanj, upoštevali tudi bližino bivališča kandidata. Mislim, da je to pomemben podatek, ki ga bo potrebno upoštevati, čo bomo hoteli res kaj kvalitetnega spremeniti glede naše mobilnosti (jo zmanjšati).
Sliši se grozno, a roko na srce, kateremu vozaču je v užitek preživeti lep del dneva v vožnji na in z dela? Ali ne bi raje izbrali zaposlitve bliže domu, če bi imeli možnost. O ustvarjanju teh možnosti govorim. Ustvarijo se pa lahko samo s premišljenim načrtvovanjem na nivoju države, ki upošteva vse vidike in ne samo, kaj se splača in kaj prinaša večji zaslužek.
Če bomo dnevne migracije začeli reševati pri vzrokih zanje (namen je odpravljanje nepotrebnih poti), bomo potrebovali manj širitev cest (te ne rešujejo bistva problema), manj energije, manj surovin (manj prevoznih sredstev)
Tule zdajle pritisnem piko. Seveda nadaljujem..._________________naredimo svet lepši