novi.gartlc.si

Slak prebije tudi debelo plast lubja. Z agrotekstilom spodaj se pa zadeva zelo lepo obnese, lahko se da tudi tanjso plast lubja._________________Smeh je sončni žarek duše.

Andrej Banko pri meni je na srečo kar OK. Vse naokrog je bilo razdejanje.

betonski robniki mi prvo padejo na pamet

Ojla, David !

Je pri tebi še vse na svojem mestu ?

Drugač sem pa jaz nekaj poskušal z zastirko iz lubja okoli grmičkov, pa se mi ni najbolj obneslo, ker je bilo treba prevečkrat čistiti razne plevele in ostale nezaželjene rastline, ki so prebile plast lubja.

Morda bi šlo, če bi res dal zelo debelo plast ali pa pod plast lubja npr. ageotekstil ?!

POzdravljena družba

Ob škarpi ( cca 1m od nje) imam zasajeno užitno živo mejo. Hrušice, dreni rakitovec, glogi, sibirske borovnice, brogovita, šipki, svašta...

Med temi grmi in drevesci imam trenutno kar zastirko iz trave (odkosa). Problem je, da veliko časa porabim, da pokosim tisto travo do škarpe, ker je težko dostopna. Tudi med grmički je treba kje pokositi.

Razmišljam, da bi natresel konkretno zastirko iz lubja vse do škarpe in med grmički. Tudi lepše bi zgledalo, kot ta trava. Pa še ptice mi vse razbrskajo, kot bi imel kure. Zanima me tudi, kaj narediti na prehodu iz zastirke v trato, da ne bom s kosilnico vse razrtresel. Da se razumemo škarpa na moji strani ne gleda nič iz zemlje. Sem višji od soseda kak meter in pol. Problem bo tudi količina tega lubja. Je kar 70m dolga živa meja.

Od naštetega je razmeroma nečebelji bezeg (čeprav tudi na bezeg bodo prišle po cvetni prah, če je kriza, ne bo pa to masovka).

Da bi imelo plodove in hkrati cvetove, ki niso zanimivi za čebele... Takega grmičevja po moje ni prav dosti.

Samo iz bezga boš težko sestavila živo mejo, ker se ne zgosti tako zelo.

Ej, ideja. Rakitovec (hippophae rhamnoides). Vetrocvetka, pretežno nezanimiva za žužke. Zelo trpežna (veter, suša, negostoljubna tla). Plodovi OK tudi za ljudi (če so nagnjeni k temu, da recimo na horuk pojejo limono). Ne rabi obrezovanja (dokaj lepo sam od sebe drži obliko). Mogoče ga bo sicer problem dobiti v živo-mejski količini za znosno ceno.

http://forum.gartlc.si/gartlc-about609.html

... Res pa je, da vsaj po mojem vtisu ni nekega množičnega navala ptic na plodove rakitovca, čeprav naj bi jim po branju bil zanimiv. Dodatno pozor: je dvodomna rastlina, rabiš fante in punce (tipično menda enega na 5).

Najbolj ziher bi bilo gaber + nastavljanje ptičjih pogač pozimi ;)

Ne bo kaj prida obrezovana, tole s čebelami mi je dalo misliti, ker imamo alergijo na pike._________________Lp, Živa

Bistveno vprašanje, ki se mi zastavlja, je, ali bo meja obrezovana ali bo lahko kolikor toliko prosto rastla. Od obrezovane bo seveda bolj malo cvetja in plodov, o tem velja razmisliti pred odločitvijo in seveda v okviru prostorskih možnosti.

In, če bi izbirala sama, bi izbrala mešanico, čimbolj pestro, za vsakega nekaj, sočne in suhe plodove, recimo.

Večina tega je zanimiva tudi za čebele. V novem naselju blizu nas imajo atriji živo mejo iz ognjenega trna in trenutno imajo tam čebele totalni žur. Pri tem sem sicer pomislil, da če je v stanovanju kdo, ki je alergičen na čebelje pike ali se boji čebel, pa to niti ni tako fajn.

Glog, šmarna hrušica, ognjeni trn, šipki, dreni, tudi tisa, brogovite, češmin, bezeg ... odločitev bo kar težka! ;)