novi.gartlc.si

Nič nisi spregledal. Žal.

Sem jih poizkušal tako razmnožiti nekaj zaporednih let (2018-2022), a vse zaman - ni se prijel ne D. kaki, tudi D. virginiana ne.
S (pod)ogrevanjem reznikov sem na njih dobil nekake zametke kalusiranja, to je bilo pa tudi vse.

Potem sem po internetnih "vezah" iskal (in našel) strokovno pomoč - a akademiki (Italija, Španija) in gojitelji za razmnoževanje Diospyros-ov uporabljajo izključno seme in, seveda, cepljenje.

Po novem letu bom iskal podlage (ene par, več ne rabim), če jih boš kje zasledil, bi te prosil za informacijo.

Letos se je zbudil moj lončni kaki. Revček z enim vrhom in dvemi, tremi rodnimi vejami, je napravil močan vrh in nove stranske poganjke za oblikovanje krošnje. Stare poganjke pa sem se odločil obdržati preko zime, rezerva, za vsak slučaj ....

Včeraj sem se spomnil da bi s pogojno odvečnimi poganjki kaj naredil, in se spomnil na tole zračno grebeničenje, ki ga je odlično izvedel Dajmar.

Začetek je bil obetajoč, Google mi je ponudil cel kup člankov in videov na temo: Grebeničenje kakija.
Po kosilu sem se lotil teh člankov in na žalost ugotovil (ugotavljal preko popoldneva), da so bili članki mrtvorojeni dojenčki "optimističnih piscev", ki ponavadi poskušajo in poskušajo ....

Strokovna literatura je kruta; s Persimmonom se ne da veliko narediti okrog razmnoževanja - ni grebeničenja, potaknjencev ....

Med tistimi, ki res kaj vedo, v praksi; izstopa CRFG https://crfg-redwood.org/about-us/about-crfg/ imajo veliko člankov na to temo - razmnoževanje.

https://www.growables.org/information/PropagationChartCRFG.htm

https://crfg.org/homepage/library/tidbits/plant-propagation-chart-by-claude-sweet/

Všeč mi je tudi tale video https://www.youtube.com/watch?v=IPvTKKbbYaI upam da je res praktičnostrokoven in uporaben .


Sicer pa se še enkrat vržem v podatke; mogoče sem kaj optimističnega spregledal _________________mfranc

Andrej Banko je napisal/a: Ja, dobiš sorto B na lastnih koreninah. Cepljenje ni potrebno.
Problem lahko nastane le takrat, ko to pomeni, da bo rastlina zaradi tega npr. preveč bujno rasla - odpade vpliv podlage.
Ali premalo bujno, ali ne bo naredila enako dobrega koreninskega sistema kot ga imajo podlage. Velja predvsem za kakšne sorte vrtnic,....

Hvalaaaaa

... na, pa imaš tri odgovore, v petih minutah.

Grebeničenje, kolikor je meni znano, je vrsta horizontalnega grobanja v tleh, v grebenu.

Če grebeničiš oz. grobaš podlago/e (v tleh), dobiš podlago/e.
Prav tako lahko dobiš podlago, če zračno grobaš recimo kupljeno podlago - in imaš dve. Starejše podlage se rade ukoreninijo, moderne pa ne tako zelo - že vedo zakaj.

Če zračno grobaš kjerkoli nad cepljenim mestom, pa seveda dobiš sorto.

Melona je napisal/a: Je z grebeničenjem dobljene nove rastline potem sploh treba cepit? Če je na podlago A cepljena sorta B in vejo sorte B ukoreniniš, dobiš rastlino sorte B, ne? In je ni treba cepit ali kako?

Seveda ne cepimo, saj je to vegetativno razmnoževanje, kjer so potomci kloni, genetsko identični organizmi.

Ja, dobiš sorto B na lastnih koreninah. Cepljenje ni potrebno.
Problem lahko nastane le takrat, ko to pomeni, da bo rastlina zaradi tega npr. preveč bujno rasla - odpade vpliv podlage.

Je z grebeničenjem dobljene nove rastline potem sploh treba cepit? Če je na podlago A cepljena sorta B in vejo sorte B ukoreniniš, dobiš rastlino sorte B, ne? In je ni treba cepit ali kako?

Odvisno od vrste, sorte, tudi od profila:
zračno grobanje kivija ni problem, tudi navadno ukoreninjanje ne; z murvo sem poizkusil enkrat, a brez uspeha, bom še poskušal; šmarna hrušica se lepo groba, sem napravil dve sadiki;
jablano mantet sem grobal na veji debeline svinčnika, zelo lepo se je ukoreninil in imam triletno sadiko, a ko sem grobal jonagold v profilu 12-13mm, se je veja za časa grobanja toliko odebelila, da se je spodaj, na mestu opasanim z vezico, prelomila (verjetno je tudi veter opravil svoje) - seveda je bilo s koreninicami takrat konec, tako, da tako debelih vej verjetno ne bom več grobal.
Poizkušat je treba, in če gre, gre, ne gre pa vse. Največ škode pri grobanju meni naredijo ptiči. Pomembna je tudi kasnejša oskrba grobanih sadik, so občutljive in si je treba vzeti čas zanje.