novi.gartlc.si

Nekaj mojih izkušenj, čeprav ne sodijo neposredno v temo:
- v trgovinah je navoljo kup shrankov,
- za testenine denimo kakih 10-15 vrst omak, za vsako vrsto pa variante raznih proizvajalcev,
- meni najljubša je taka, ki je ni moč kupiti: panceta, čebula, bučke in korenje, na koncu še malo kisle smetane >> perfekcija okusov!
- pa sem pomislil, da bi naredil omako poleti na zalogo in predlani sem testno dejansko jo,
- par kozarčkov sem staral v kleti, par v hladilniku (za vsak slučaj),
- zgledalo je OK, proglasil sem uspeh, a so se čez mesec vsi v kleti napihnili in je bilo kar nekaj smrdečega pospravljanja
- lani nov poskus, na veliko, v treh rundah: prva se je pretežno pokvarila, četudi v hladilniku, preostali pa sta pretežno zdržali in še vedno držita in omaka je slastna.
Smetano seveda dodam šele ob pripravi...

Kaj želim povedat? Da se v trgovinah prodaja preizkušeno, seveda pa lahko sami poskušamo karkoli želimo. In da shranjevanje shrankov v hladilniku (recimo malem, dodatnem v garaži) ni šwoh... ;-)

Podobno kilav izplen sem imel še z jajčevci v olju, a jih ne delam več, ker nima smisla + so naprodaj.

Živa, moje izkušnje so sila neobetavne

Špinača se ne pokvari, a ima zelooo rezek, neprijeten okus in vonj. Tako smo iz lanske zaloge uspeli pojesti dva kozarca (mislim, da so mi ostali še ene štirje). Prvega sem porabila v "špinačni frtalji" in je bilo dobro, ker ni prevladovala špinača. Drugega pa sem uporabila za pripravo bolj špinačne jedi in ni bilo dobro.

Bom morala še poizkušati. Kot se spomnim, sem pred časom tudi že tako shranjevala špinačo, ki je imela ob odprtju ravno tako rezek vonj. Iz nje sem pripravila špinačno juho, ki je bila dišeča in pravega špinačnega okusa.


Bom morala primerjati oba recepta shranjevanja..._________________naredimo svet lepši

Živa, ni razloga, da bi se pokvarila. Le natlačiti jo moraš, da je poln kozarec in čim manj zraka.

Brbr, tudi jaz sem začela razmišljati v smeri - ne v skrinjo!

razmišljam, kako bi bilo, če bi špinačo pokuhala kot za jed, ocedila, jo nadevala v kozarčke, zaprla, pasterilizirala.

Bi se pokvarila? Slana bi bila, le v tekočini ne bi plavala. Hmmm_________________Lp, Živa

Metuljc, hvala.
Sama ušesa so me za nasvete in razmišljanja. Letos gotovo ponovno poizkusim..._________________naredimo svet lepši

brbr, limono moraš dodati PREDEN daš špinačo blanširati.

Čimveč shrankov za zimo se trudim pripraviti brez uporabe zamrzovalne skrinje. Tako sem letos shranila v kozarce špinačo.

To sem naredila po navodilih iz knjige "Konzerviranje in zamrzovanje v gospodinjstvu", Andreja Grum in Ela Kovačič, založba CZNG, 1976.
Tu piše, da je še najbolje, če špinačo pred pasterizacijo podušiš v lastnem soku, toliko, da upade, vročo nadevaš v kozarce in pasteriziraš ( v vodni kopeli naj bi litrski kozarec pasteriziral pri 100st 60minut).

No, to se je meni zdelo preveč. Tako sem špinačo dušila, pri tem sem v začetku dodala malo vode, jo solila. Špinačo sem dušila kar celo. Ko je bila mehka, sem jo nadevala v kozarce, zalila s tekočino, dodala malo limone (v upanju, da bo tako ohranila zeleno barvo). Kozarce s še vročo špinačo sem prestavila v posodo z vročo vodo, jo segrevala do pod vrenja in vse skupaj pasterizirala cca 10-15min. Potem sem kozarce trdno zaprla in ohladila pod odejo.

Shranek sem naredila v oktobru:



Shranek se dobro drži, noben kozarec se ni pokvaril. Včeraj smo enega odprli. Špinača je dobrega okusa in teksture, le barva je "ni da bi govoril" Ker pa smo špinačo uporabili v frtalji, tale SNB barva ni bila moteča.

_________________naredimo svet lepši

(Prenos iz arhiva)