Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Najprimernejša dolžina prekel

Napiši odgovor

Potrditvena koda
Vtipkaj kodo, ki jo vidiš na sliki. Vse črke so male, ničle ni.
Smeški
:D :) ;) :( :o :shock: :? 8-) :lol: :x :P :oops: :cry: :evil: :twisted: :roll: :!: :?: :idea: :arrow: :| :mrgreen: :geek: :ugeek:

BBCode je vključena
[img] je vključen
[url] je vključen
Smeški so vključeni

Preglej temo
   

Razširi pogled Preglej temo: Najprimernejša dolžina prekel

Napisal/-a muha » To Avg 06, 2024 10:53 am

mfranc: si kdaj kole ožgal na konicah? Menda to podaljša obstojnost.

Napisal/-a Pepe » To Avg 06, 2024 10:03 am

Akacija (oziroma robinija) mora biti dovolj debela, da je obstojna. Mlade palice premera par cm so komaj kaj boljše od kakih leskovih palic. Če naredimo kole iz debelih debel, imajo zelo solidno obstojnost. Dobro obstojen les iz naših krajev je še kostanj.
Nič pa ni večno. Ne bi bilo prav, da bi bilo. Ko drevo pade, mora razpasti, da je prostor za novo.

Napisal/-a mfranc » Po Avg 05, 2024 8:32 pm

Moja močvara še vedno uniči vsak les na en, dva tri. https://vrtobilja.si/les-na-vrtu

Nisem še probal recimo hrastove late; hrastova konstrukcija kivi pergole zdrži desetletja, je pa les ločen od tal. Akacija je tudi zelo hitro gnila ...

Prekle pa samo sušice, ampak prave sušice, ki so se posušile naravno, na licu mesta. Pa čim daljše, v stiku z zemljo tudi hitro zgnijejo. In se jim s krajšanjem spodaj spremeni namen - od fižolovk do paradajzovk, pa potem opore za kakšne borovnice._________________mfranc

Napisal/-a Danilo » Po Avg 05, 2024 4:51 pm

Fižolovke imam visoke toliko, da najvišje še nekako oberem na prstih. Vrhove imam povezane z vrvicami, ki se prepletajo z vrvicami čajot, po katerih družno plezata v vseh smereh. Ni videti, da bi ju kaj motilo, tudi če se navijata eden okoli drugega, le več časa porabim za obiranje take združbe.

Napisal/-a Melona » Ne Avg 04, 2024 10:19 pm

lpmami je napisal/a:
... Najbolj sega čez ravno tisti, ki sploh ne bi smel biti visok.


Evo, to, pri nas podobno!

Napisal/-a lpmami » Ne Avg 04, 2024 5:03 pm

Jaz imam take, kot mi jih je pač sosed pripeljal iz gozda - rahlo do pretežno prekratke. Na vrhu pač opleta naokrog, se navija nazaj ... Najbolj sega čez ravno tisti, ki sploh ne bi smel biti visok. Pristavila sem mu palico, dolgo dober meter, potem rezervno preklo od lani, plastičnim se umika kot hudič križu - naj pa maha z vrha dol😀_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

Napisal/-a muha » Ne Avg 04, 2024 11:44 am

Plastične 3-metrske. Itak po prvih težjih strokih vse zdrsne navzdol na 1 meter . Wink Laughing

Meni so se obnesle približno 2-metrske, sajene v dve vrsti, nagnjene navzkriž druga proti drugi in povrh povezane z dodatnimi preklami. Kar je bilo previsoko, se je ovilo vodoravno po povezavi. Zadnje čase jih imam pod protitočno mrežo, ni prostora v višino, in seveda se vrh povesi navzdol. Buhpomagi, vsega pač ne morem imeti.

Napisal/-a GrGr » Ne Avg 04, 2024 10:40 am

Leskove, tudi kaka drenova se znajde vmes. Dolge tja do 4m, obiram ga s skarpe, s stola in/ali z lestve.

Napisal/-a Melona » Ne Avg 04, 2024 9:57 am

Ah, jaz še vedno prisegam na zelo dolge sušice, dobro se mi obnesejo tudi v trojčke povezane bambuske, tudi kanele, čeprav slednje kar hitro propadajo. Česar ne dosežem, je za seme, največkrat pa šavje z vrha potegnem na tla, ko je nekaj strokov že suhih, drugi pa so za sveže zrnje. Vse to lažje gledam kot prevešen fižol na prekratkih preklah. Nisem pa nič kaj občutljiva na muhe, ki si jih fižol rad privošči; z dveh 4 metrskih prekel je zlezel še do vrha višnje, nekaj fižolov se je razrastlo po hibr. čajevkah ob vrtni ograji, nekaj jih gosti tudi sliva ... Nič narobe, mene tak nered niti malo ne moti, marsikoga pa seveda bi. Jeseni je itak treba pospraviti, kakšno vejo odrezati ... Prav v veselje mi je, ko najdem stroke tudi tam, kjer jim sicer ni mesto.

Napisal/-a brbr » So Maj 13, 2017 9:50 pm

Nekajkrat smo bambusova stebla sekali v Portorožu, kjer se je na zapuščeni vrtnariji razrasel v pravi mali gozd. Zdaj pa nas z bambusom oskrbuje prijatelj, ki ga je zasadil ob potoku, kjer raste kot za stavo - so stebla višja od hiše._________________naredimo svet lepši

Na vrh