Napisal/-a muha » Pe Sep 06, 2024 10:27 pm
Nega - heh, na kratko: minimalno
Populim kak regrat, osat, petoprstnik, jagode, ker se samo razpredajo, rodijo praktično nič, kakšen šop trave .... Večinoma takole mimogrede, ko mi ravno pridejo pred oči. In vsako leto obrežem sivko. In po potrebi porežem odcvetele cvetove ostalih cvetočih rastlin.
Gnojenje: nič
Zalivanje: samo, če par tednov ni dežja, letos nič
Zasaditev: sadila sem vse sorte, kar je preživelo živi naprej, kar je preminilo ne nadomeščam (saxifrage, floxi, avbrecije, karpatske zvončnice, planike, avriklji in verjetno še kaj, kar mi je ušlo iz spomina). Ostale so krvomočnice, jesenske astre, iberisi, homulice, prezimna fuksija, sivke, volnati čišljak, žajbelj; Aja, pa ena zaplata avtohtone pomladanske rese, ki se intenzivno širi. Na konici trikotnika blazinica rožnatih nageljčkov in relika, prinešena iz narave. V pretežni senci pa še debelačka, irisi in hoste. Kot podrast, ki jo je treba še najbolj pleti pa žlahtnjene vijolice. Te moram nujno občasno razredčiti.
Levo zgoraj je grm avkube. Vse to, kar je vidno na fotografiji, vztraja in se razrašča že najmanj 10 let, iberis in homulice pa kakih 30 let. Iberis se počasi a vztrajno širi v škodo homulice.
Lega strma, vzhodna na severni strani hiše, zemlja odcedna peščena ilovica.
Kužki strmine ravno ne ljubijo, pleš ni, razen letos en krogec, kjer so si ose v greniku naredile gnezdo in smo jih "prepodili". Pri izboru zasaditve mi je bilo glavno merilo, da rastišče rastlinam ustreza. Potem že same skrbijo zase.
.
Nega - heh, na kratko: minimalno
Populim kak regrat, osat, petoprstnik, jagode, ker se samo razpredajo, rodijo praktično nič, kakšen šop trave .... Večinoma takole mimogrede, ko mi ravno pridejo pred oči. In vsako leto obrežem sivko. In po potrebi porežem odcvetele cvetove ostalih cvetočih rastlin.
Gnojenje: nič
Zalivanje: samo, če par tednov ni dežja, letos nič
Zasaditev: sadila sem vse sorte, kar je preživelo živi naprej, kar je preminilo ne nadomeščam (saxifrage, floxi, avbrecije, karpatske zvončnice, planike, avriklji in verjetno še kaj, kar mi je ušlo iz spomina). Ostale so krvomočnice, jesenske astre, iberisi, homulice, prezimna fuksija, sivke, volnati čišljak, žajbelj; Aja, pa ena zaplata avtohtone pomladanske rese, ki se intenzivno širi. Na konici trikotnika blazinica rožnatih nageljčkov in relika, prinešena iz narave. V pretežni senci pa še debelačka, irisi in hoste. Kot podrast, ki jo je treba še najbolj pleti pa žlahtnjene vijolice. Te moram nujno občasno razredčiti.
Levo zgoraj je grm avkube. Vse to, kar je vidno na fotografiji, vztraja in se razrašča že najmanj 10 let, iberis in homulice pa kakih 30 let. Iberis se počasi a vztrajno širi v škodo homulice.
Lega strma, vzhodna na severni strani hiše, zemlja odcedna peščena ilovica.
Kužki strmine ravno ne ljubijo, pleš ni, razen letos en krogec, kjer so si ose v greniku naredile gnezdo in smo jih "prepodili". Pri izboru zasaditve mi je bilo glavno merilo, da rastišče rastlinam ustreza. Potem že same skrbijo zase.
.