novi.gartlc.si

Za mir po sekanju poznamo rešitev - koncentriran boom efekt po štoru.

Stara postaja, odgovor dveh profijev na tem področju je precej pomirjujoč oz., bi rekla, da boš s sekanjem naredila to, da se ti bo pojavilo desetine novih poganjkov.
Nekako takole:
Gozdar: Octovec ne dosega takih dimenzij kot vel. pajesen, ki zraste v visoko drevo in je tudi s temu primernimi koreninami. Pajesen je postal eden od najbolj invazivnih vrst pri nas. Pojavlja se tako v naravnem okolju kot v urbanem. Vendar pa tudi za octovec ugotavljamo, da izkazuje vse bolj invaziven potencial. Zdi se mi, da octovec ne bo občutno poškodoval temeljev. Kljub vsemu pa zna biti precej nadležen in se lahko širi tudi v naravo.
Biologinja, ki dela na tem področju: Če posekaš octovec, začne kot nor poganjati mlade rastline vse naokrog. Podobno kot pajesen. Dokler ga pustiš pri miru, je poganjkov manj. Ne vem, kaj je pametneje, da se ga pusti ali ne.

Skratka, jaz bi ga pustila in morda res le jeseni, ko ne bo več aktiven, preverila, kako je s koreninami tam v smeri proti hlevu. Saj, kako daleč od zidu pa je posajen, pravzaprav? Tudi ta podatek ni nepomemben.

Hvala vsem, da ste se tako odzvali!
Ob hlevu smo sadili že vse mogoče: smreke se sušijo, kjer piha vanje iz ventilatorjev (pa ravno tam je treba senco, da mi popoldansko sonce ne udari direktno v štalo), tudi trta ne prenese prašnega piša. Octovec se je pokazal kot zelo potrpežljiv. Njegove bogate in nizke krošnje vse prenesejo. Če ga že razkolje veter, ne pade daleč in ne naredi škode, kot bi jo kako veliko drevo.
Bom res še premislila. Hvala vsem!_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)

Najbolje je najprej odkopati ob steni - če so korenine, potem se hitro vidi, kam so namenjene.

Stara postaja, se bom pozanimala še pri profijih, ki se ukvarjajo z invazivkami. Gotovo dobim še kak pameten nasvet.
Se pa kar strinjam z muho in BorutomL. Ne ukrepaj prehitro!

Stara postaja: če ti je drevo ljubo, se povsod, kjer naletiš nanj, malo bolj razglej. Če ne boš dobila vtisa, da bi kje delal škodo, je tudi pri tebi ne bo.

V enem od diplomskih del na temo octovec, avtorica navaja: Iz plitvih, daleč od drevesa razraščajočih se korenin zlasti na slabših tleh rastejo številni nadzemni poganjki. , kar pritrjuje BorutuL. Plitve korenine so ponavadi šibke in ne morejo delati škode. Po vsem tem bi rekla, da kar veselo uživaj v senčki, živce ti bo kravžljalo le stalno odstranjevanje poganjkov.

In nekje v tem branju sem zasledila tudi, da v senci ne uspeva - mogoče bi iz tega lahko izpeljali varianto, kako se ga znebiti.

Pajesen in octovec sta kot noč in dan.
Pajesen je močno, visoko drevo z zelo močno letno prirastjo, saj na leto lahko mlade veje brez večjega problema dosežejo 3 m dolžine (višine).
Octovec je daleč od tega, je pa znan po tem, da z vsake koreninice, ki se res na široko razrasejo, pridno odžene. Pri kolikor toliko solidni gradnji močno dvomim, da bi naredil kakšno bistveno škodo. Kar nekaj octovcev poznam, pa še nobeden ni rasel skoraj sredi asfalta (kot npr. pajesen), niti nisem nikjer videl kakšno dvigovanje asfalta, kaj šele betona. Ob močnejšem snegu, pa tudi nevihtah, se izruje pri tleh, ne da bi pri tem kaj veliko zemlje dvignil s seboj, se korenine polomijo.
No, nikakor pa nisem ekspert za drevesa. Zgolj lastna opažanja.
Če tam kjer je, ni moteč in je zaradi sence celo dobrodošel, ga zgolj zaradi korenin sam ne bi odstranjeval.

Mi je žal zanj - a blizu hiše res ne gre...

Hvala, se bo poslovil po poletju..._________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)

Pred leti sem čistil korenine octovca, upam, da očistil. Ostal mi je del, ki se je zarasel pod podest zunanjih stopnic - na eni strani korenine gredo noter, na drugi strani, po dobrih dveh metrih, pa ven. Kaj je pod stopnicami pa ne vem, a ga vsakič, ko grem mimo "premerim". Rast njegovih korenin je trdoživa in nepredvidljiva, ... mu ne bi zaupal - sploh v bližini objekta, grajenega po starem, ne.