novi.gartlc.si

sem naletela danes v Merkurju na tole Meillandovo Cocktail, načeloma ne kupujem vrtnic v teh centrih, a ta izgleda prava, in bo šla v petek z mano.

Je bil mož zraven, pa je rekel, zakaj greva gledat vrtnice, saj jih imam menda dovolj, pa sem mu rekla, da jih seveda imam dovolj, tam nekje do jeseni... _________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

No, danes sem dan preživela med posteljo in računalnikom saj me je zgrabil kar hud prehlad in med listanjem sem našla par fotografij, ki bi jih rada delila z vami.
Če bo kdo iskal kdaj kaj posebnega... tole sem fotografirala na enem od obiskov vrtnarij.
Obe moderni mnogocvetnici in zelo, zelo posebni.

Guilottova Eliane Gillet z močno češnjevo rdečimi popki



se odpre v bel ali mestoma rožnato navdahnjen cvet




In še tako izrazito rdeča vrtnica, kot je še svoj živ dan nisem videla. Slika žal tega ne pokaže ampak rdeča barva je tako močna in živa, da skoraj ne verjameš na lastne oči. Lahko da je bila to samo posledica trenutnih pogojev, ker na slikah, ki so dostopne na internetu, ni videti nič posebnega.
In še nekaj - poglejte listje. Ste že videli vrtnico s pisanimi (variegata) listi?

Delbardova Ile Rouge:

Jamain je napisal/a: Naj še malo podžgem ostale, da pokažejo svoje krasotice...

Cocktail je relativno stara Meillandova stvaritev iz 50. let, kategorizirana včasih kot popenjavka (čeprav po mojem to ni, drugačna rašnja), bolj pogosto kot floribunda. Po Kopru sem jih opazila že kar nekaj, morda je znana tudi kje drugje. Cveti ogromno, neprestano, vso sezono, samo na sončni legi mora biti. Malo je občutljiva na pegavost, to pa je bolj ali manj vse. Cvetovi so preprosti, ko so sveži, so v sredini rumeni, proti zunanjosti pa rdeči, ko ostarijo, pa se rumena barva izgubi. Posamezen cvet nima veliko vonja, a cela rastlina je še kako dišeča: pri nas je posajena ob pergoli in nam vedno lepo diši, ko poleti jemo zunaj...






Jamain je napisal/a: Kolikor vem - in tu me bo Garden-ja po potrebi popravila - so skupina zase, ki nima popolnoma jasnih vseh prednikov, vendar vsekakor sta dve izmed teh prednikov Rosa multiflora in Rosa moschata.
Glede odpornosti na mraz pa sicer ne morem govoriti iz izkušenj, ker pri nas pravega mraza pač ni, ampak prebrala sem, da so kar precej odporne, od cone 4 do 9 v ameriškem sistemu, kar naj bi pomenilo, da preživijo tudi -30... Koliko so te informacije zaupanja vredne ne vem.
Sama imam doma štiri in smo kar navdušeni. Cvetijo veliko, so precej odporne na bolezni in se ne pritožujejo preveč niti v senci. Pa še slikice za popestritev:

Tale je Cornelia:


Tale je Felicia:


Tale je Danae:


In tale Buff Beauty - moja najljubša:

Floribunde... poliante, grandiflore,... videti je, da je pri tej klasifikaciji vrtnic cela zmeda. Moderen razred in čeprav bi ravno zaradi njihove mladosti moralo biti vse jasno, žal ni.

Kar je znano, je, da floribunde nosijo gene R. moschata, R. multiflora in R. chinensis (species, divje vrtnice) in to, da se prvotnim žlahtniteljem niti sanjalo ni, kam bodo njihovi poskusi križanja pripeljali. Svet modernih vrtnic je tako obsežen da si tega ne moremo niti zamišljatil

Prvi poskusi križanja so prinesli vrtnice, ki so jih zaradi skupin cvetov, ki so rasli na isti veji, imenovali Polypompons vrtnice vendar so bile sorto med seboj tako različne, da so razred uvedli šele okoli leta 1900. Takrat so ga poimenovali Dwarf Polyantha. Poliante so bile še posebej cenjene zato, ker so bile odporne na mraz in pomladno močo. Zato ni čudno, da so se z njimi ukvarjali ravno žlahtnitelji severne Evrope in Skandinavije.
Pravijo, da je bila prva vrtnica, priznana kot polianta, Pasquerette. Lastnosti, ki so vrtnico klasificirale, pa: majhni cvetovi so dvojni ali polnjeni in se v šopkih pojavljajo preko cele rastne sezone, rastline so kompaktne in ne višje od 60 cm.

Najbolj znana polianta ostaja še vedno tudi na naših vrtovih široko uporabljana in hvaležna The Fairy, ki jo je leta 1932 predstavil Bentall.



Prvi, ki se je lotil načrtnega žlahtnenja poliant z drugimi razredi je bil Danec Dines Poulsen. Rdečo polianto Mme. Norbert Levavasseur je križal z znano Dorothy Perkins in dobil rožnato vrtnico, ki jo je poimenoval Ellen Poulsen.





Sejančka te rastline pa je križal s hibridno čajevko Richmond in na trg poslal Red Ridding Hood. Skupaj s svojim bratom Svendom sta v prvih desetletjih prešnjega stoletja poslala na tržišče kar nekaj vrtnic, ki rastejo v parkih še danes.
Se je pa vse skupaj začelo odvijati potem ko so na Poulsenovo pot stopili tudi drugi žlahtnitelji, zgledi pač vedno vlečejo in tam kjer je interes kupcev, so tudi ponudniki. Kaj kmalu so poliante zaslovele kot boljša alternativa takratnim hibridnim čajevkam, ki so si sredi poletja rade vzele malo pavze pa še mraza niso marale.
Seveda so vrtnice ostalih žlahtniteljev kaj kmalu postale med seboj vse preveč razredno različne zato so jih po številnih posvetih poimenovali Hibridne Poliante (Hybrid Polyanthas). Tako so se imenovale približno dve desetletji dokler jih zaradi vedno bolj izrazitih lastnostih, zaradi katerih so tudi postale znane (cvetovi v šopih, ki so postajali tudi vedno večji), niso poimenovali Floribunde. Američani pa ne bi bili Američani če ne bi izmed floribund izločili dodatno skupino, ki so jo, zaradi posebej velikih cvetov, poimenovali Grandiflore. Tega Britanci seveda niso nikoli sprejeli, rekoč, da razredno poimenovanje nima botaničnih osnov.

Tako smo od poliant prišli do floribund in grandiflor, dejstvo pa je, da mnogocvetnice danes imenujemo vse rožne grme, ki cvetijo v šopkih. Včasih jim rečemo kar rožni grmi, včasih mnogocvetnice, včasih mnogocvetni rožni grmi, poliante in floribunde pa ostajajo vrtnice iz začetka in sredine 20. stoletja.
Da je zmeda še večja je mnogocvetnih tudi večina postmodernih vrtnic, pred tem pa še razred pokrovnih vrtnic. Mnogocvetne so tudi nekatere romantične (ali kakorkoli jih pač poimenujemo) vrtnice.
Tako še danes marsikatero postmoderno vrtnico razvrstijo kot floribundo, rožni grm in hkrati še romantično. :grin:


Pri obrezovanju mnogocvetnic sledimo naslednjim pravilom: najprej odstranimi ves suh les, potem pa še vse tanjše zverižene vejice. Vsakih nekaj let vodilne veje nadomestimo z novimi, letno pa vodilne veje obrežemo za približno polovico. Ker mnogocvetnice pocvitajo, jih obrezujemo pozimi pred napenjanjem brstov.
Odporne so na mraz in na vročino kot tudi na pomladno močo. Kar jim radi očitajo, posebej zgodnjim sortam poliant in floribund, so napadi oidija ampak to spričo današnjih fitosanitarnih sredstvih ni več noben problem. Moderne mnogocvetne vrtnice pa so tiste, ki nosijo razne certifikate, ki izkazujejo njihovo odpornost na bolezni (npr. ADR certifikat) in so ene najbolj zdravih rastlin.


Med floribunde spadajo med Slovenci tako zelo znane in priljubljene naslednje vrtnice:

Gruss and Aachen (Geduldig, 1909)




Iceberg (Kordes, 1958)





Korresia (Kordes, 1977)




in pa seveda Queen Elisabeth (Lammerts, 1954), ki jo Američani prištevajo med grandiflore.



Če pa govorimo o mnogocvetnicah in mnogocvetnih rožnih grmih, pa v to kategorijo spadajo še številne druge vrtnice, ki cvetijo na naših vrtovih. Pač vse tiste moderne vrtnice, ki so nastale od druge polovice 20. stoletja dalje, cvetijo v šopkih, ne plezajo in niso razvrščene v kateri drugi razred. Kot rečeno jim je velikokrat še dodano, da so floribunde.

Jamain je napisal/a: No, pa še sama odprem eno temo. Mnogocvetnice ali floribunde - te krasotice si prav tako zaslužijo
nekaj slik, ne? Garden-ja bo, upam, ko bo utegnila, dodala teoretični del, ker sem jaz bolj neiformirana,
ampak bi vas pa rada navdušila s slikami, ok?

Tale je na primer Poulsenova Renaissance vrtnica Nancy: dišeča, enostavna, a zanimiva zaradi
črtastega belo-temno rožnatega vzorca. In predvsem zato, ker cveti toliko, da človek skoraj ne
more verjeti!


In še eno samega cvetka:


Moj grm je star manj kot dve leti in še nima lepe oblike, ampak vam ga vseeno pokažem - in to na
sliki s konca julija!


Še ena lepa floribunda, ki ni tako pogosta na vrtovih, je Meillandova Niccolo' Paganini, žametno
rdeča, s krasnimi popki (lepše slike dodam kdaj drugič, ker jih zdaj nimam pri roki), visoka
okrog 80 cm, a žal praktično brez vonja.




Zdaj pa še kdo drugi, gotovo se jih najde na vaših vrtovih! :grin: Nazadnje urejal/a Garden-ja 08 Jul 2013 08:29; skupaj popravljeno 3 krat

(Prenos iz arhiva)