Napisal/-a Aye-Aye » Ne Okt 20, 2013 11:59 pm
juglans 
, Začelo se je pred leti, ko sem spoznavala permakulturo in sem si nabavila tudi nekaj knjig, med drugim Ken Fern: Plants For A Future.
Tu opisuje vse oljčice, kot zelo spregledane rastline, saj naj bi bile zelo uporabne. Zelo dobro naj bi ji bilo saditi v sadovnjake, saj so njihove korenine odličen fiksator dušika v tleh. Tudi čebele jih obožujejo. Zraven pa dobimo še drobne a okusne sadeže, ti morajo biti dobro zreli, da niso trpki. Bolj kot je revna zemlja bolj naj bi rodile. Je pa kar precej vrst. Te zimzelene, no pri nas elaeagnus ebbingei, na Primorskem tudi elaeagnus pungens, so še posebno primerne tudi za žive meje, zelo dobro kljubujejo vetru, mrazu pa pri nas malo manj, saj so tu nekje na meji zmrzljivosti. Vsaj v mladosti, jih je zaželjeno malo zaščititi. Prednost teh naj bi bila še v prvih zrelih sadežih sredi aprila v velikosti 2cm X 1,3 cm, ki morajo biti že mehki na otip, da niso trpki. In če ne drugega so rastline zelo lepe, posebej sorta limelight. 
Jih zaenkrat sicer še nisem obirala, čeprav že tretjič cvetijo, začnejo pa cvetet od oktobra pa vse do januarja, tako da je bil pri meni problem tudi zaradi snega, saj že dve zimi ostajajo grmi pod gobokim snegom. Morda bo ta sezona kaj boljša, saj so se grmi le malo potegnili, moja naloga pa je da jih končno dobro zaščitim, da ostanejo, vsaj malo nad snegom, saj je kar problem, ko jih težek sneg zvija in lomi, tudi zaradi listja, ki še ostane na vejah. 
dodala muha
Glej tudi juglans , Začelo se je pred leti, ko sem spoznavala permakulturo in sem si nabavila tudi nekaj knjig, med drugim Ken Fern: Plants For A Future.
Tu opisuje vse oljčice, kot zelo spregledane rastline, saj naj bi bile zelo uporabne. Zelo dobro naj bi ji bilo saditi v sadovnjake, saj so njihove korenine odličen fiksator dušika v tleh. Tudi čebele jih obožujejo. Zraven pa dobimo še drobne a okusne sadeže, ti morajo biti dobro zreli, da niso trpki. Bolj kot je revna zemlja bolj naj bi rodile. Je pa kar precej vrst. Te zimzelene, no pri nas elaeagnus ebbingei, na Primorskem tudi elaeagnus pungens, so še posebno primerne tudi za žive meje, zelo dobro kljubujejo vetru, mrazu pa pri nas malo manj, saj so tu nekje na meji zmrzljivosti. Vsaj v mladosti, jih je zaželjeno malo zaščititi. Prednost teh naj bi bila še v prvih zrelih sadežih sredi aprila v velikosti 2cm X 1,3 cm, ki morajo biti že mehki na otip, da niso trpki. In če ne drugega so rastline zelo lepe, posebej sorta limelight.
Jih zaenkrat sicer še nisem obirala, čeprav že tretjič cvetijo, začnejo pa cvetet od oktobra pa vse do januarja, tako da je bil pri meni problem tudi zaradi snega, saj že dve zimi ostajajo grmi pod gobokim snegom. Morda bo ta sezona kaj boljša, saj so se grmi le malo potegnili, moja naloga pa je da jih končno dobro zaščitim, da ostanejo, vsaj malo nad snegom, saj je kar problem, ko jih težek sneg zvija in lomi, tudi zaradi listja, ki še ostane na vejah.
dodala muha
Glej tudi