novi.gartlc.si

V tistem koncu so tedaj cvetele Rote Hannover, Goethe, Violacea, Pourpre Charmant in Topaz Yewell. Lahko bi bila Pourpre, če nima ona sadnega vonja?

Doli, ko se od spodaj vzpenjaš po drugi strani navzgor, raste nekje na koncu prve tretjine poti, precej v levo, malo umaknjeno, menda v družbi še enih dveh vrtnic, tista, ki diši čisto po klinčkih. Se morda spomniš ime?_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

Jaz si z vonji mojih vrtnic sploh še nisem na ti, samo kratek čas si bila med njimi Garden-ja, pa veš bolje, kako dišijo. Ko vas čitam vedno obžalujem, ker se temu nisem posvetila in si pravim, da se bom pa drugo leto potrudila.
A čas beži.

Ja, ponavadi pišem splošen opis, vstavim slike, potem se pa ob slikah spomnim še deset podrobnosti in misli, ki me obhajajo medtem ko jih negujem in občudujem, in potem to dodajam zraven, ko se spomnim še par drugih stvari in tako naprej.
Podatke o tem, po kom so bile imenovane, večinoma poiščem na spletu in vsakič, ko izvem kaj novega, se mi vrtnica zdi še bolj posebna.

Pri meni manj kot pol metra stran od Scabrose rastejo tisti majhni, rožnati, nizki starinski blazinasti nageljčki, ki zelo dišijo, in nota vonja je zelo podobna.

Klinčkom pa pravijo nageljnove žbice in ker seveda na pamet ne vem, kakšna je povezava med enim in drugim, grem na splet in ugotovim, da so nageljnove žbice posušeni cvetni popki drevesa Syzygium aromaticum, snov, ki klinčkom daje tipičen vonj in okus, pa je evgenol.

Bom spomladi še bolj pozorna na note vonja in primerjala oboje.

Ima pa doli eno vrtnico, ki diši kot da bi dal nos v vrečko nageljnovih žbic, samo sem pozabila njeno ime._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

V teh dneh uživam v teh 'nadaljevankah', Garden-ja. Popolna simfonija značilnosti in osebnih izkušenj. Prosim, še!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

Garden-ja tole tvoje pisanje je že boljše kot vsak opis sort iz enciklopedij. Ker v opise prepletaš svoje izkušnje, pa vsak opis močno pridobiva na vrednosti. Ko tole človek bere, kot da se znajde v vrtu, boža listke in sledi vonjavam. Pa tudi bodoči lastniki vrtnic se tako lažje odločijo, kaj bodo v prihodnje izbrali. Super._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.

Super, Garden-ja, ni kaj dodati.

Tudi jaz jo lahko samo pohvalim, obnaša se pri meni prav enako kot pri tebi. Šipki so res ogrooomni in zelo diši, jaz pravim da po klinčkih. In tudi pri meni je popolnoma zdrava. _________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)

Garden-ja, vrtnico si tako dobro opisala, da sem ob tem prav uživala kako si jo prikazala, ker je resnično prav taka in prav tako čudovita. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

Pa še lanske, potem, ko sem jo poskusno deloma precej obrezala, ker je bila že preveč golonoga.



Skrajno levo "zelena zvezdica", ki ostane za venčnimi listi:

_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

Scabrosa - rugoza.
Ampak hibridna.

Še ena Harknessova (1950). Čeprav izgleda skorajda kot botanična, je v resnici gojena, verjetno kar sejanec. Harkness navaja, da je na dvorišču menda bila že v času pred 2. svetovno vojno, tržišču pa so jo predstavili precej kasneje - potem, ko so se zavedli njenih pozitivnih lastnosti. Menda je rasla prepletena z neko drugo rugozo. Ko so ugotovili, da sta to dve različni vrtnici, so to drugo odstranili in opazovali kar je ostalo. Vsakega gosta vrtnarije, ki je imel količkaj znanja o vrtnicah, so vprašali, če jo prepozna, in ker je ni nihče, so jo pač določili kot sejanko in jo predstavili pod ničkaj izvirnim imenom Scabrosa.
In četudi je Scabrosa sejanec, ni to kar en navaden sejanec, kar dokazuje njeno drugo ime: Rugosa Superba - izjemna rugoza.

Njena rast je precej divja, zraste med metrom in pol in dvemi, razširi se do metra in pol vendar se lahko višino lepo uravnava in brez težav obnovi tako, da se jo poreže do tal.
Predvsem takrat, ko se nam zdi, da so veje spodaj ogolele.

Njeni listi so rugozni, mat in grobi, usnjati. Mladi listki so svetlo zeleni z rumenim pridihom, kasneje potemnijo. V jeseni se starajo in prehajajo v slamnato barvo.
Bolezni nimajo.

Veje so svetlo sive, pozimi dolgo časa izgledajo kot posušene, potem pa kar naenkrat odženejo.
Konci se radi sušijo.
Ker je rugoza, so njene veje izjemno trnate.
Rade se upogibajo in se kot se dotaknejo zemlje ukoreninijo. Tudi sicer redno izrašča koreninske odganjke, ki jih je potrebno, če želimo le matično rastlino, redno odstranjevati. Poganjajo pa tudi meter in več dlje od matične rastline.
Če bi želeli neprehodno živo mejo, je za to idealna. S tem, da ji morate pustiti tudi potrebno širino.

Zacveti med prvimi.
Cvetovi se odpirajo posamično. So enojni do dvojni in veliki, v dobri sezoni imajo premer 10 cm.
Po teksturi so res posebni, kot da bi bili svileni. Takih nisem opazila na nobeni drugi vrtnici.

So močne fuksija barve, ki na soncu ne zbledi, trajajo le en dan. Ob močnem soncu proti koncu dneva lahko malo scvre cvetne robove, ki tako skoraj počrnijo.

Ker cvetovi trajajo le en dan, rastlina ni nikoli v polnem cvetu, nikoli pa tudi ni brez cvetov. V tistem glavnem floru jih je recimo posejanih nekaj na vsakih 20cm.
Potem redno pocvita, če je poletje sušno, počiva.
Lepi so žvepleno rumeni prašniki, ki delujejo posebej mehko in globoko. Kot nekakšne blazinice.

In še posebnost - če boste petale posušili, dovolj, da jih na papirju položite na okensko polico, bodo obdržali barvo in vonj.
Zdi se mi, da bi bila primerna tudi za čaj, vendar tega še nisem preizkusila.

Cvetovom sama pravim vremenarji. Če se napoveduje kislo vreme, se zaprejo, dobesedno stisnejo, popolnoma odprti so le v popolnoma sončnem vremenu. Najpogosteje jih najdemo nekoliko uvihane.
Če cvetov slučajno ne vidimo, jih ne bomo zgrešili, če se zanesemo na vonj. Ki je fenomenalen. Poprast s pridihom nageljčkov. Opojen, pogosto ga nosi metre daleč.

Njeni popki so visoki in vitki, zanimivo je opazovati, kako so zaviti drug okoli drugega. Kot da bi jih kdo zložil.

Po vsakem cvetu tvori ogromen rdečeoranžen šipek, ki ga lahko uporabimo za kuhanje marmelad saj je zelo mesnat.
Preden tvori šipek, takoj ko cvetni lističi odpadejo, ostane na rastlini zelena zvezdica - cvetišče in dolgi zeleni čašni listi.

Ime je dobila po svojih listih. Scabrosa pomeni "hrapava na dotik".



_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...