novi.gartlc.si

muha je napisal/a: Mogoče bi bilo pa res smiselno dušično gnojilo vmešati med zastirko. Ob tem se se spomnila na gojenje zelenjave v slamnatih balah. Te bale najprej dlje časa zalivajo z dušičnimi gnojili (bolj sonaravno usmerjeni kar s človeškim urinom) in potem so menda bale z nekaj dodatka zemlje že pripravljene za vzgojo rastlin.
Sem imel namen še malo raziskati, ali obstoja kakšna literatura, ki se ukvarja s problematiko zastirke (problem je posušen material, zelena zastirka ne), pa mi je zmanjkalo časa; krivo je tudi soparno, naporno poletje .....

Pri roki pa imam samo knjigo Ameriške borovnice, Milica Oblak, kjer navaja:
Na mineralnih tleh pogosto primanjkuje humusa. Z njim obogatimo zemljo že pred sajenjem. Zemljo potrosimo in pomešamo s šoto, gozdno zemljo, smrekovim lubjem ali žaganjem.

Na vsakih 10 kg žaganja ali lubja je potrebno primešati 1 kg amonsulfata. To je potrebno, sicer bi mikroorganizmi za razkrajanje žaganja črpali dušik iz iz tal in osiromašili zemljo z dušikom,
ki ga rastline rabijo za razvoj.

Meni se zdi to zelo pretirana količina, kaj pa vem . Bi moral prečitati kakšno strokovno knjigo o kompostu in obnoviti znanje; ne samo razmerje C:N ....

Sem si vzel dva dni za odločitev ali dodam kaj dušika. Vendar imam v zemlji preveč dostopnega dušika in sem se odločil da ga ne dodajam. Če bom opazil pomanjkanje,
si bom pomagal s hitrim foliarnim dodatkom._________________mfranc

brbr je napisal/a: Mene pa pri žitni slami moti predvsem to, da v konvecionalnem kmetovanju žita tretirajo z raznimi "-cidi". Torej gotovo nekaj tega koktajla s slamo prineseš na vrt...

Glede tega je verjetno miskant boljša izbira. No, ne vem ali pri gojenju tega tudi uporabljajo kakšna škropiva...

Se strinjam glede ˝cidi˝ zadev ,nikol ne veš .
K sreči je tu natura 2000 in vodovarstveno območje okol jezera in je vse več ali manj pod kontrolo._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/

Kolikor sem se uspel sam "ozreti okoli": miskant ja, žitni izdelki (in ostanki) pa le iz svoje pridelave - kdor ima to možnost, seveda.
Za vse ostale primere pa... kaže, da sva imela z mfrancem istega kapetana - ali sta bila pa le iz iste "firme"...

Miskant je trajnica. Običajno lanskega požanjejo letos nekje proti koncu marca. Močno dvomim, da z njim počnejo kaj posebnega. Morda kaj pognojijo, potem raste, se konec leta posuši, preživi zimo in gre spomladi pod kombajn. Eno njivo imam čez dolino na ogledu.
Berem, da čez zimo odpadejo listi, ki pognojijo njivo. Na isti njvi raste do 25 let.

S tem problemom sem si nehala beliti glavo. Onesnaženosti se v današnjem času ne moremo izogniti in tudi pripravki, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, se lahko sčasoma izkažejo za ne tako nedolžne. Ali pa pride skozi stranska vrata, ne da bi se sploh zavedali.
Samo mimogrede: v hladilniku imam že vsaj 3 mesece 3 limone, kupljene kot BIO pridelek, v enakem stanju, kot na dan nakupa. Ne gnijejo, ne sušijo se ... No, saj BIO je končno vse, kar pridelamo, ane? Drugo pa je, ali je pridelano na EKO-loški način.

Po drugi strani pa masovno prisegamo na polnozrnate žitne izdelke. Nekaj časa nazaj sem gledala izobraževalno oddajo, pot žita od setve do kruha v masovni pridelavi. Večina -cidov dobi žito v zrnju, ko ga hranijo v silosih in vse to ostane ravno v ovojnici - otrobih.

Imam iste pomisleke glede ostankov tretiranja žitaric in miskanta. Miskantu smo mogoče malo bolj naklonjeni samo zato, ker postopkov pridelave in varovanja pred škodljivci ne poznamo tako dobro kot pri žitaricah._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

Mene pa pri žitni slami moti predvsem to, da v konvecionalnem kmetovanju žita tretirajo z raznimi "-cidi". Torej gotovo nekaj tega koktajla s slamo prineseš na vrt...

Glede tega je verjetno miskant boljša izbira. No, ne vem ali pri gojenju tega tudi uporabljajo kakšna škropiva..._________________naredimo svet lepši

Karton je res dober material za v kompost, za zastirko ...

Pri meni je imel "napako", ki jo tule še nismo omenili . Karton sem nabiral, kradel :-) pri zelo bližnji fimi; zadaj, na skupnem dvorišču so metali na velik kup kartonske škatle raznih dimenzij. Vse te škatle so bile "na debelo" prelepljene s lepilnm trakom. Tega sem pridno odstranjeval, pa vendar se je naslednje leto pojavil, pa še nekaj let je lezel iz zemlje. Preveč dela, da bi se s tem še ukvarjal ._________________mfranc

Danilo: pa se pod kartonom ne naberejo mravlje? Pri meni jih je takoj celo gnezdo, zato sem nehala polagati karton.

Aladin: tvoj prispevek sem citirala k Polžem, kamor tudi spada. Original je v shranjen v Arhiv.

Tudi sam se po ne najboljših izkušnjah z nenarezano slamo lani poskusil z Lenabox 20kg kocko. To, da je močno stisnjena, pomeni tudi, da z eno balo zastreš precej površine. Lepo je tudi narezana in odprašena, pri večjih površinah pa je tudi prcej bolj ekonomična od popularnega miskanta. Če zanemarim slabši izgled, se mi obnese tudi zastirka iz debelega kartona, v katero izrežem luknje za sadike. Deževniki ga imajo raje kot slamo.