novi.gartlc.si

Skromno poročilce po parih letih.

Starejša sadika je zelo lepo prestala presajanje in bujno raste. Zelo me fascinira njena dežnikasta rast in, za naše kraje neobičajno listje. Deluje nekako eksotično. Letos je prvič zacvetela z recimo kakšne desetimi socvetji, ki se razkazujejo ravnokar. Lepo omamno dišijo.
Do sedaj ni bilo opaziti kakšne medene rose in zgleda, da se zaradi redkosti te vrste dreves škodljivec do nas še ni razširil.
Najnižje zimske temperature prenaša brez težav (-20°C, sicer pa daljše sklope -15°C) edina težavica so zelo pozne spomladanske pozebe, ki pa tudi niso zelo pogoste. Skratka, temperatura ji ne predstavlja težave.
Posajeno imam na brežini narejeni iz globoke mrtvice, zato sem ji ob sajenju izkopal malo večjo sadilno jamo, ter v to nasul rodovitno zgornjo plast. To je po mojem mnenju že zdavnaj prerastla, a kljub vsemu me preseneča z vsakoletno bujno rastjo. (enoletni poganjki dolgi tudi po 3/4m, ... morda igra vlogo njena sposobnost vezanja zračnega dušika)

Do sedaj same pohvale.

Meni so kalila semena, ki sem jih pobral z odraslega drevesa v Dragovšku pri Vrhniki.

Lepo, da so semena vzklila. Me je prav zanimalo, ali bo kaj uspeha, saj kot sem že zapisala, sem jih pobrala iz par mršavih strokov, ki so lani pozimi edini še ostali na drevesu in jih niti burja ni uspela odpihniti na tla.
Letos pa ni bilo nič plodov, ker je na albiciji spet mrgolelo azijskih bolšic in je slabo cvetela. Bomo ponovno porezali vse veje in upali, da bo tako za kako leto spet manj škodljivcev.
Sicer pa sem medtem odkrila na spletu diplomsko delo z naslovom RAZŠIRJENOST IN MOŽNOSTI GOJENJA ALBICIJE (ALBIZIA JULIBRISSIN (WILLD.) DURAZZ.) V SLOVENIJI. V njem je drevo res podrobno opisano z vseh vidikov in kogar albicija zanima, je vredno, da to diplomsko nalogo prebere.
V njej avtor navaja, da je albicija prisotna v vseh slovenskih regijah, razen na Gorenjskem. Azijska bolšica pa je razširjena samo v obalno-kraški regiji.
Med ostalimi škodljivci, ki lahko napadejo tudi albicijo navaja glivo, ki povzroča belo trohnobo korenin (» na površini korenin so okrogli rizomorfi«). Ker teh stvari ne poznam, samo ugibam, da ni mogoče zaradi te glive vaše drevesce manj vitalno.

Internetni naslov diplomskega dela:
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs1_cernela_mitja.pdf

Mirosa, vzniknili sta dve rastlinici. Napraviti sta uspeli tri ali štiri listne pare in jih bom prvo zimo varoval v rastlinjaku. Juhu.

Sem pa imel sedaj, v jeseni priložnost izkopati že vraščeno rastlino, ki je rasla tu doli, pri nas. Očitno lahko zdrži tudi celinsko klimo. (JOHNNY hvala!!!)

Dozdeva se mi, da drevesce ni bilo ravno "rastljivo". Kaj je vzrok temu ne morem ugibati, saj rastlinsko vrsto dejansko ne poznam. Trenutni vizualni vtis je pač premalo.

No, sem pa na koreninah opazil veeelike gomoljčke simbiotskih bakterij. Vsekakor lepo presenečenje, ko človek opazi očem skrite značilnosti/dele rastline. Kot nekakšna mala skrivnost.

Zanimive izkušnje. Mogoče so bili primeri, da je imela albicija kakega »domačega« škodljivca, že prej.

Prelistala sem več angleških in italijanskih virov, ki govorijo o albiciji, vendar nikjer nisem zasledila podatka, da bi drevo medilo samo po sebi. Tukaj pri nas pred prihodom azijske bolšice medene rose nismo opažali. Obilna lepljiva tekočina se je pojavila šele s prihodom tega škodljivca. Takrat smo posamezniki tudi spraševali na Kmetijski zavod v Novi Gorici, kaj se je zgodilo in kako naj ukrepamo. Verjetno je prav zato g. Gabrijel Seljak, strokovnjak za zaščito rastlin, napisal članek »Azijska bolšica ogroža albicije«, v katerem je natančno opisal razlog pojava medene rose na albiciji in tudi zelo podrobno predstavil tega, za naše kraje, novega škodljivca. Članek je bil objavljen v reviji Moj mali svet, junij 2003.

Veliko strokovnih člankov o pojavu medenja albicije je na italijanskih internetnih straneh, saj je albicija zelo priljubljeno drevo v severni Italiji. Azijska bolšica je bila po njihovih navedbah prvič opažena v Evropi (prav v Italiji) leta 2001. In tudi oni z obžalovanjem ugotavljajo, da je po prihodu tega škodljivca marsikatero albicijo doletela žalostna usoda.

Vikipedija navaja, da so cvetovi albicije dober vir nektarja za čebele in metulje, plodovi pa hrana za živali. Navaja tudi, da ima drevo po tradicionalni kitajski medicini zdravilne učinke.

O tem, da je albicija dobra paša za čebele, navajajo tudi drugi viri, nikjer pa nisem zasledila, da bi bilo to za čebele škodljivo.

Moji starši so albicijo posadili dobrih 25 let nazaj in že takrat je poleti del terase, ki je bil pod njo, bil ves lepljiv. Tako da mislim, da to ni zaradi škodljivca ampak je to njena lastnost.
Takrat se tudi spomnim, da so jo posadili pred hoteli v Sansimonu ker je bilo kot idealno drevo za park plac, ker je naredilo široko senco in hitro raslo a so jih hitro posekali.
Pa opozarjali so, da je njena medičina za čebele strupena oz. da jih omamlja._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

Jaz poznam različico z vijoličastimi listi, ki je sigurno še opaznejša .

Žal nimam. To je sploh edina fotografija, ki sem jo posnela lani. Prej pa albicije sploh nisem fotografirala.

Mirosa, imaš morda še kak bližnji posnetek socvetij? Bi lepo dopolnili gornjo fotko.

Različni viri si res niso enotni o njeni vzdržljivosti. Najbolje bi bilo preizkusiti. Z vsemi podnebnimi spremembami se itak spreminjajo geografske meje, kje kaj uspeva.

Zdaj visi z vej samo še par manjših posušenih strokov. Verjetno je kvaliteta semen v njih bolj slaba, a lahko jih pošljem. Sporoči naslov na ZS. Če bom spomladi opazila kakšen sejanček, bom sporočila. Zdaj jih ni. Če s temi semeni ne bo sreče, jih lahko pošljem še jeseni. Lp Mirosa