novi.gartlc.si

"sem jo posejala" - rž je ženskega spola .

Rž je zelo hvaležno žito, ker naredi v primerjavi z drugimi žiti globje korenine in tako črpa hranila iz spodnjih plasti na površje. Tudi glede zemlje je manj zahtevno od ostalih žit. Letos sem ga že drugič posejala na njivi: lansko leto sem pridelala kar nekaj rži za peko kruha._________________naredimo svet lepši

Ječmen je izmed boljših, kar se tiče zelenega gnojila.
Seješ ga oktobra-novembra, lahko že prej, če maš prazno gredo, več kot je biomase žita, bolje je.
Tudi vsi ostali so super.
Meni se je zelo dobro obnesla oktobrska sejana rž, ki pa je spomladi na delu vrta nisem vkopal, ampak pustil, da rase.
Do druge polovice maja naredi veliko nadzemne mase in korenin.
Takrat grejo na gredo paradižniki in ostale toploljubne sadike, semena.
V ta namen se žito en teden prej z roko prelomi pri tleh in se položi na zemljo.
Na ta način ne zrase nazaj, zagotovljena je zastirka za celo sezono, pleveli ni nobenih, ogromno je hranil, na začetku tudi pomembna toplota za posajene sadike, zemlja ni razmočena.
Tudi zemlja se rahla in bogati zaradi gnitja korenin žita skozi vso sezono.
Sadike in večja semena se sadi v posamezne vdolbine žitne preproge.

Katera so najbolj primerna prezimna žita in kdaj jih sejemo?

Paprika,paradižnik si ni v sorodu z bučkami in melonami pač pa z krompirjem.Tako da glej da za paradižnikom ne sadiš krompirja .

Kolobar ni samo glede na porabo ampak na sorodstvo,puščanje določenih snovi v zemlji in prenašanje bolezni.Čez zimo ne puščamo gred praznih
ampak posejemo prezimna žita in jih spomladi podkopljemo.

Kar nekaj prvih let moje vrtnarske kariere mi je kolobarjenje povzročalo nemalo sivih las. Nikakor nisem uspela pametno uravnotežiti in časovno uskladiti količino, čas pridelave in menjavo gredic za vso zelenjavo, ki jo potrebuje naša družina. Zdaj pa že nekaj let počnem takole (in se mi obnese):
vrt imam razdeljen na 12 približno enakih gred + dve manjši gredici, ki sta iz kolobarja izvzeti. Tako imam za trileti kolobar na razpolago po 4 grede in sicer:
4 grede so zasajene z metuljnicami (grah, fižol, bob)
4 grede s plodovkami (paradižnik, čiliji, paprike, bučke, kumarice, melancani)
4 grede z gomoljnicami (česen, čebula, krompir, korenje)

Tako kolobarjenje se je pri meni izkazalo za najboljše, ker si posamezne rastline lepo sledijo tudi po času sajenja recimo:
- maja 4 grede zasadim z metuljnicami (grah -že prej, fižol, bob,...), ki ostanejo na vrtu do jeseni. Te grede so ponavadi čez zimo prazne. Naslednjo pomlad nanje posejem špinačo, solate, maja pa nanje posadim plodovke (paradižnik, melancani, čiliji, kumarice, bučke). Jeseni na izpraznjene grede nasadim česen, spomladi pa še korenje in čebulo in krompir. Julija, avgusta -po spravilu gomoljnic pa na izpraznjene grede zasadim radiče, endivijo, motovilec za čez zimo. Tretjo pomlad pridejo ponovno na vrsto metuljnice in tako naprej.

Vse ostale rastline nimajo svojih gred, ampak jih sadim na zgoraj naštete grede, kot mešane posevke._________________naredimo svet lepši

Še en zanimiv link do članka o kolobarjenju izpod peresa Miše Pušenjak

http://www.deloindom.si/tezave-nasveti/kolobarjenje-za-fizolom-posadimo-zelje

http://lj.kgzs.si/Portals/1/39%20kolobar.pdf

(Prenos iz arhiva)