Napisal/-a MARIJAV » Sr Jul 17, 2013 7:23 pm
Lani sem si v Wordu pripravila kratka navodila za gojenje paradižnika, ki jih kopiram sem:
PARADIŽNIK ( kot ga jaz vzgajam)
SAJENJE
Najprej skopljem večje jamice, na dno dam hlevski gnoj ali biogreno, malo zasujem z zemljo in zelo močno zalijem. V jamo dodam tudi strte jajčne lupine, kar ni obvezno, je pa koristno zaradi naravnega kalcija, ki rastlini pomaga, da je bolj odporna in plodi niso črni. V jamo takoj zasadim količek.
V tako pripravljeno jamico paradižnik zasadim globoko navpično ali tudi polegajoče, če so rastline bolj visoke. (Tako »pogrobane« rastline naredijo veliko več korenin, kar jim v vročini zelo pomaga preživeti). Še enkrat zalijem in za nekaj dni je mir. Ponavadi dam 2 sadiki ob en količek, kar prakticiram že več let in se mi zelo obnese glede rodnosti, pa še če enega kaj odgrizne, je tu še vedno rezerva, da količek ni prazen. Medsebojna razdalje med količki naj bo 70 – 100 cm, da imajo rastline dovolj svetlobe in se hitreje posušijo po dežju ali jutranji rosi. Paradižnika nikar ne sadite v bližino krompirja – nevarnost je prenos krompirjeve plesni, zato je pokrit paradižnik na boljšem, ker je manj moker in s tem manj dovzeten za okužbo.
VZGOJA POSAJENIH PARADIŽNIKOV
Vsak teden ali po potrebi sadike privezujem na količek. Zalistnike trgam, ko so veliki 5 – 10 cm. Dognojevanje običajno ni potrebno, če pa imate slabo zemljo, potem pa je seveda potrebno vsaj enkrat do formiranje plodov oziroma pred zorenjem dodati najboljše tekoče specialno gnojilo za paradižnike, ki se ga zameša v vodo za zalivanje! Odlično je zalivanje z namočenimi koprivami, sicer zelo smrdi, so pa paradižniki potem zelo temno zeleni in zdravi.
Zalivam (če ni naravnega dežja) vsaj enkrat tedensko obilno okoli korenin s cca 10 L vode k eni sadiki , v hudi vročini je bolje 2 x tedensko zalivati. Če imaš možnost prekriti tla z zastirko, je zalivanja in pletja veliko manj.
BOLEZNI PARADIŽNIKA
Paradižnik je idealno imeti vsaj na pol pokrit (streha zgoraj), ker se s tem zelo zmanjša možnost okužb, je pa potem več dela z zalivanjem. Ponavadi se bolezen začne pojavljati na spodnjih listih, sploh če se dotikajo tal. Vse spodnje liste, ki se dotikajo tal in so tudi pikasti, črni ali kako drugače videti bolni, je potrebno odščipniti pri deblu in odstraniti iz nasada, da se okužba ne širi. Dostikrat je že to dovolj, da paradižnik ohranimo zdrav in nam lepo obrodi.
Če pa je mnogo dežja, pa razne bolezni rade napadejo. Imamo možnost s škropljenjem s čisto bio pripravki ali pa ob močnejšem napadu z močnejšimi škropivi, ki jih kupimo – najmanjša »pakunga« je za 10 litrov, karenca pa 3 dni. Po izkušnjah v letih z mnogo dežja je zadostovalo že eno tako škropljenje, saj s tem dosežem, da mi sezona ne propade, je pa to zagotovo mnogo – mnogo manjša doza strupa, kot v plodovih iz trgovine.
V letu, ko ni mnogo dežja, med rdečenjem plodov in pobiranjem pa škropim izključno z BIOSODINIM ŠKROPIVOM, KI JE NARAVNO IN NIMA KARENCE, recept zanj je na voljo na spletu.
S tem škropivom dobro obrizgam paradižnike. Škropim, če se le da, vsak teden najbolje zjutraj ali pozno zvečer, obvezno pa po dežju!
Na ta način oskrbovane rastline mi rodijo v pokritem do konca oktobra ali sredine novembra odvisno od zunanjih temperatur, v nepokritem pa do prve slane. (Sezona leta 2012 je bila taka).
Isti postopek gojenja se lahko uporabi tudi za melancane oziroma jajčevce in paprike ter čilije.
Želim vam bogat in zdrav pridelek_________________Živeti na podeželju je najlepše!
Lani sem si v Wordu pripravila kratka navodila za gojenje paradižnika, ki jih kopiram sem:
PARADIŽNIK ( kot ga jaz vzgajam)
SAJENJE
Najprej skopljem večje jamice, na dno dam hlevski gnoj ali biogreno, malo zasujem z zemljo in zelo močno zalijem. V jamo dodam tudi strte jajčne lupine, kar ni obvezno, je pa koristno zaradi naravnega kalcija, ki rastlini pomaga, da je bolj odporna in plodi niso črni. V jamo takoj zasadim količek.
V tako pripravljeno jamico paradižnik zasadim globoko navpično ali tudi polegajoče, če so rastline bolj visoke. (Tako »pogrobane« rastline naredijo veliko več korenin, kar jim v vročini zelo pomaga preživeti). Še enkrat zalijem in za nekaj dni je mir. Ponavadi dam 2 sadiki ob en količek, kar prakticiram že več let in se mi zelo obnese glede rodnosti, pa še če enega kaj odgrizne, je tu še vedno rezerva, da količek ni prazen. Medsebojna razdalje med količki naj bo 70 – 100 cm, da imajo rastline dovolj svetlobe in se hitreje posušijo po dežju ali jutranji rosi. Paradižnika nikar ne sadite v bližino krompirja – nevarnost je prenos krompirjeve plesni, zato je pokrit paradižnik na boljšem, ker je manj moker in s tem manj dovzeten za okužbo.
VZGOJA POSAJENIH PARADIŽNIKOV
Vsak teden ali po potrebi sadike privezujem na količek. Zalistnike trgam, ko so veliki 5 – 10 cm. Dognojevanje običajno ni potrebno, če pa imate slabo zemljo, potem pa je seveda potrebno vsaj enkrat do formiranje plodov oziroma pred zorenjem dodati najboljše tekoče specialno gnojilo za paradižnike, ki se ga zameša v vodo za zalivanje! Odlično je zalivanje z namočenimi koprivami, sicer zelo smrdi, so pa paradižniki potem zelo temno zeleni in zdravi.
Zalivam (če ni naravnega dežja) vsaj enkrat tedensko obilno okoli korenin s cca 10 L vode k eni sadiki , v hudi vročini je bolje 2 x tedensko zalivati. Če imaš možnost prekriti tla z zastirko, je zalivanja in pletja veliko manj.
BOLEZNI PARADIŽNIKA
Paradižnik je idealno imeti vsaj na pol pokrit (streha zgoraj), ker se s tem zelo zmanjša možnost okužb, je pa potem več dela z zalivanjem. Ponavadi se bolezen začne pojavljati na spodnjih listih, sploh če se dotikajo tal. Vse spodnje liste, ki se dotikajo tal in so tudi pikasti, črni ali kako drugače videti bolni, je potrebno odščipniti pri deblu in odstraniti iz nasada, da se okužba ne širi. Dostikrat je že to dovolj, da paradižnik ohranimo zdrav in nam lepo obrodi.
Če pa je mnogo dežja, pa razne bolezni rade napadejo. Imamo možnost s škropljenjem s čisto bio pripravki ali pa ob močnejšem napadu z močnejšimi škropivi, ki jih kupimo – najmanjša »pakunga« je za 10 litrov, karenca pa 3 dni. Po izkušnjah v letih z mnogo dežja je zadostovalo že eno tako škropljenje, saj s tem dosežem, da mi sezona ne propade, je pa to zagotovo mnogo – mnogo manjša doza strupa, kot v plodovih iz trgovine.
V letu, ko ni mnogo dežja, med rdečenjem plodov in pobiranjem pa škropim izključno z BIOSODINIM ŠKROPIVOM, KI JE NARAVNO IN NIMA KARENCE, recept zanj je na voljo na spletu.
S tem škropivom dobro obrizgam paradižnike. Škropim, če se le da, vsak teden najbolje zjutraj ali pozno zvečer, obvezno pa po dežju!
Na ta način oskrbovane rastline mi rodijo v pokritem do konca oktobra ali sredine novembra odvisno od zunanjih temperatur, v nepokritem pa do prve slane. (Sezona leta 2012 je bila taka).
Isti postopek gojenja se lahko uporabi tudi za melancane oziroma jajčevce in paprike ter čilije.
Želim vam bogat in zdrav pridelek_________________Živeti na podeželju je najlepše!