Napisal/-a juglans » Če Mar 10, 2022 1:48 am
Živ.
A misliš da imate tako alkalno zemljo. Jaz temu sploh nisem polagal pozornosti.
Sem pa kompliciral pri sajenju/gnojenju in mi ni bilo žal. Misel se je vrtela kako rastlinam zagotoviti pogoje, da bodo prvo leto naredile primarni koreninski sistem prav zares tam, kjer si želim in to je v globljih plasteh zemlje (razlog pogoste suše) Sekundarni ali "agilni" koreninski pletež bo pa tako ali tako prilagodljiv in v kasnejšem razvijanju, ki se bo koncentriral tam, kjer bo rastlina v finaliziranju iskala potrebne snovi za rast. (vlaga med sušo v globinah, zrak in hranila pa višje ... recimo tako nekako)
Lotil sem se kar z "motokultivatorjem" in sicer sem v predvideni dolžini zafrezal eno širino (cca 60cm) do maksimalne globine, potem pa to zrahljano zemljo premetal na stran, da sem dobil jarek približne globine 15 do 20cm. Nato sem v jarku še enkrat ponovil vajo s tem, da sem na koncu dodal še kurji gnoj (tega sem pač imel na voljo) in vse lepo temeljito sfrezal. V to plast - globino sem sadil rizome po standardnih priporočilih.
Poanta je bila, da v to globljo plast temeljito in radodarno vmešam gnoj in rastline tako "nahecam" da naredijo zares širok in močan koreninski sistem. Nekje do sredine poletja sem jih tudi parkarat zalil. (na široko in globoko zrahljana zemlja -->zrak, gnoj -->hrana, zalivalka -->voda, ... kaj češ lepšega)
Se mi zdi da sem nekje avgusta špalir dokončno obsul še s preostankom zemlje.
Posadil sem 100 sadik. Dva zeleni varianti in eno vijolično.
Drugo leto smo jih že jedli, tretje pa sploh na polno, četrto je letošnje, ko me ni več tam. =2GA, ampak mi ni žal
Zelo konkretna popestritev jedilnika, meni osebno 1A dobrota, samooskrba, trajna kultura, nezahtevno. Sami plusi.
Morebiti še to.
Vsako leto pozno spomladi sem jim namontiral še bogato travno zastirko za boj zoper sušo, pa to ni bilo najbolje. Notri se je potem pasel voluhar in mi v treh letih sigurno pospravil kakšne 20 korenin.
Ampak vseeno smo jih imeli dovolj za lastno špargljevo dekadenco.
Zalival sem prvo leto, kasneje ne.
Pozno spomladi preletel z motokultijem in gor nametal travo. (samo delno pozitiven rezultat)
Nekje do tega časa počistil suhe, prejšnjeletne ostanke.
Drugega dela v bistvu ni bilo, ... razen popečeni na maslu, mmmm.
Živ.
A misliš da imate tako alkalno zemljo. Jaz temu sploh nisem polagal pozornosti.
Sem pa kompliciral pri sajenju/gnojenju in mi ni bilo žal. Misel se je vrtela kako rastlinam zagotoviti pogoje, da bodo prvo leto naredile primarni koreninski sistem prav zares tam, kjer si želim in to je v globljih plasteh zemlje (razlog pogoste suše) Sekundarni ali "agilni" koreninski pletež bo pa tako ali tako prilagodljiv in v kasnejšem razvijanju, ki se bo koncentriral tam, kjer bo rastlina v finaliziranju iskala potrebne snovi za rast. (vlaga med sušo v globinah, zrak in hranila pa višje ... recimo tako nekako)
Lotil sem se kar z "motokultivatorjem" in sicer sem v predvideni dolžini zafrezal eno širino (cca 60cm) do maksimalne globine, potem pa to zrahljano zemljo premetal na stran, da sem dobil jarek približne globine 15 do 20cm. Nato sem v jarku še enkrat ponovil vajo s tem, da sem na koncu dodal še kurji gnoj (tega sem pač imel na voljo) in vse lepo temeljito sfrezal. V to plast - globino sem sadil rizome po standardnih priporočilih.
Poanta je bila, da v to globljo plast temeljito in radodarno vmešam gnoj in rastline tako "nahecam" da naredijo zares širok in močan koreninski sistem. Nekje do sredine poletja sem jih tudi parkarat zalil. (na široko in globoko zrahljana zemlja -->zrak, gnoj -->hrana, zalivalka -->voda, ... kaj češ lepšega)
Se mi zdi da sem nekje avgusta špalir dokončno obsul še s preostankom zemlje.
Posadil sem 100 sadik. Dva zeleni varianti in eno vijolično.
Drugo leto smo jih že jedli, tretje pa sploh na polno, četrto je letošnje, ko me ni več tam. =2GA, ampak mi ni žal
Zelo konkretna popestritev jedilnika, meni osebno 1A dobrota, samooskrba, trajna kultura, nezahtevno. Sami plusi.
Morebiti še to.
Vsako leto pozno spomladi sem jim namontiral še bogato travno zastirko za boj zoper sušo, pa to ni bilo najbolje. Notri se je potem pasel voluhar in mi v treh letih sigurno pospravil kakšne 20 korenin.
Ampak vseeno smo jih imeli dovolj za lastno špargljevo dekadenco.
Zalival sem prvo leto, kasneje ne.
Pozno spomladi preletel z motokultijem in gor nametal travo. (samo delno pozitiven rezultat)
Nekje do tega časa počistil suhe, prejšnjeletne ostanke.
Drugega dela v bistvu ni bilo, ... razen popečeni na maslu, mmmm.