novi.gartlc.si

Jaz dam pod gnoj/kompost še plast kartona. Če nimaš stranic je potrebno skrbeti za sprotno razpleveljanje poti, da se ne zaraste preveč vse skupaj...

Jaz sem letos prvič naredil nekaj gred s stranicami za stalne nasade (npr. zelišča, jagode...).

Kar je pa prostora za enoletnice pa bodo kure oplele in pognojile v času, ko bo prazno. Za ca 15m2 ima pet kur normo približno en teden, odvisno od sort trenutnega prebivalstva.

Na stalne nasade pa kure nimajo vstopa, zato so tam stranice (da lahko pokosim ob njih) in bo pletje ročno.

Zastirke pa še nisem dal na stalne nasade, ker se mi zdi zemlja še premrzla. Sem pa vrgel med jagode ponekod nekaj tržaškega solatnika drugje pa spet redkvice. precej na gosto, da zadavi morebitne druge rastline. Ko bo pa topleje, bom pa zastrl še s kompostom kolikor ga bom imel in z listjem če bo potrebno.

trajnice je napisal/a: Zuf, zanima me, kaj sedaj raste v tistem malem vrtičku na debelini substrata 15 cm?
Ali ste tam samo gojili sadike za na vrt, ali naj bi na tako plitvem substratu rastline rasle tudi do 'dozorevanja' za pobirat? Fižol, kumare ....
Predstavljam si, da sadike v tako plitvem substratu zahtevajo veliko nege. Predvsem zalivanja. Ali se morda motim?

Jožica
Živijo, sem spregledal to vprašanje.

Če na prvotna tla povprečne kvalitete nasujemo 15-20 cm komposta je tak vrt primeren za vzgojo zelenjave skozi celo sezono.
Obstoječo rastje se začne zaradi nedostopnosti svetlboe hitro razkrajati.
Zelenjadnice se hitro ukoreninijo v prvotna tla in ni problema z zalivanjem.

Sam nimam primernega slikovnega materiala, zato si bom sposodil slike od Charles Dowdinga.





vir: http://www.charlesdowding.co.uk/december-2012/

Naj povem, da na tak način tudi sam pripravljam nove vrtove, le brez stranic.
Pred enim tednom sem ravno poširil vrt in sicer na travniško površino, brez prekopavanja.
Ker nisem imel toliko materiala, sem pokril 5-10 cm na debelo z dobro skompostiranim kravjim gnojem.
V prvemu letu je namen zadušiti prvotno rastje travnika, zato je najlažje, če se pokrije 15- 20 cm debelo.
Večina rastlin spodaj odmre, občasno se pojavijo najbolj trdovratne - slak, ščir, regrat, osat ipd. - ki jih izruvamo s sadilno lopatico.
Ker sem jaz pokril z manj materiala, bom pokril s črno folijo, da ne bom imel preveč dela s plevelom.

Na spodnji sliki je vrt, ustvarjen s pomočjo skompostiranega kravjega gnoja.
Kompost sem na travniško površino razprostrl 15 cm na debelo.
Prvotnih tranviških rastlin je skozi sezono pognalo zelo malo.
Je pa bil kompost dokaj onesnažen s pleveli, zato sem se trudil in sproti razplevelil še čisto male plevele.

Nazadnje urejal/a zuf 21 Mar 2017 23:04; skupaj popravljeno 1 krat

Jožica, joj kako si to lepo in po resnici povedala! Se ti vidi, da si vrtnarka z dušo in telesom in ogromno izkušnjami.

Vrt v velikosti postelje res ne more dati prav veliko pridelka, zlasti, če mu še ne znamo res prav postreči.
Prav gotovo pa se z Zufom strinjam, da je treba začeti z malim, ker drugače bo le veliko vloženega truda, uspeha pa malo in razočaranje veliko.

Ko se nečesa tako kompleksnega, kot je obdelava zemlje in gojenje rastlin, lotevamo na novo, je potrebno imeti tudi veliko dozo radovednosti in potrpljenja! Nikakor ob prvih neuspehih ne smemo obupati. Poizkusiti je treba vedno znova in znova in se veseliti vsakega, tudi najmanjšega uspeha. In seveda napake popravljati.

Potem pa pride tisto pravo veselje za telo in dušo: zdrave, okusne in lepe rastline.

Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje

zuf je napisal/a: Kako velik vrt boš imela? V prvemu letu priporočam, da tako velik, kot je tvoja postelja. Tole je pa zanimiva mera za velikost vrta!_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

Uf, koliko možnih odgovorov.
Bom jaz raje tebe nekaj vprašal.
Kje v Sloveniji se nahajaš in kakšna tla imaš?
Kakšen gnoj imaš na voljo, koliko je star?
V kakšenm stanju je kompost?
Kako velik vrt boš imela? V prvemu letu priporočam, da tako velik, kot je tvoja postelja.Nazadnje urejal/a zuf 21 Mar 2017 03:09; skupaj popravljeno 1 krat

Pozdravljeni. Na tem forumu in pri vrtičkanju sem nova, zato se na vas obračam z vprašanjem. Ker imam zelo malo prostora, sem se odločila, da bom paradižnike paprike in feferone kakor lani gojila v loncih in koritih. Poleg tega pa bi letos res rada imela vrt. Čez zimo sem veliko iskala po internetu in naletela na metodo square foot gardening, ki bi bil zame idealen. V angleškem jeziku je informacij o tem ogromno, v slovenščini pa bore malo. Zanima me, če je ta metoda primerna tudi za naše okolje. Najbolj me skrbi kar se tiče mešanice prsti. Vermikulit in šoto najbrž kupim v vrtnariji, kako pa je z kompostom čimveč različnih virov? Velja, če dam material iz kompostnika in hlevski gnoj (od katere živali)? Moram med mešanjem že dodati vodo? Kaj pa naslednjo sezono? Je treba menjavati mešanico oz kaj dodajati? Kako globoka oz dvignjena mora biti greda? Sadila bi fižol, kumare, solato ter zelenjavo in začimbe za juho (por, korenje, zelena,...? LP, Špela

matelicl je napisal/a: Pri ohrovtu sem pri korenini opazil majhne bele črvičke, ki so korenino pregrizli. Pogrižene ohrovte sem zamenjal z novimi in vse skupaj sem zalil s pripravkom iz alg, vendar po štirih dneh še ni opaziti nobenega napredka, tudi novi listi so remeni. Kaj lahko še storim?



Pri ohrovtu bi znala delati škodo kapusova muha. Ravnal si pravilno. Sedaj samo še od časa do časa pobrskaj okoli korenin in fizično uniči črvičke, če se bodo znova pojavili. Lahko, da je lepa zalega še ostala v zemlji. Pravijo, da si kapusnice potem lepo opomorejo, samo seveda ne gre čez noč.

Kaj ne ustreza fižolu, ne vem. Mogoče preveč rahel substrat, saj ima prave zemlje le za 1/3, ostalo so le rahljalni dodatki?

Pozdraljeni. Spomladi sem si omislil 3 dvignjene grede, kjer nameravam eksperimentirati po sistemu SFG. Zemljo sem smešal istočasno za vse tri grede in sicer šoto, kompost in perlit v razmerju 1:1:1. V prvi gredi, kjer imam posajene naslednje kulture; peteršilj, rdeča pesa, solata ledenka, korenjček, čebula, korenjček, solata hrastov list, kolerabice in redkvice vse uspeva čudovito, tako da mi daje vedeti, da sem na pravi poti. Problem pa se mi pojavi pri fižolu ribnčanu in brstičnem ohrovtu, ki rasteta v drugi gredi. Fižol mi je po predhodnem nakaljevanju prišel iz zemlje v treh dneh, brstični ohrovt pa je v enem tednu povečal svoj volumen za 3x. Nato se je pričelo. Fižol je postajal čedalje bolj rumen in na listih so se pojavile lise. Trije ohrovti od šestih pa so ravno tako pričeli rumeneti. Pri ohrovtu sem pri korenini opazil majhne bele črvičke, ki so korenino pregrizli. Pogrižene ohrovte sem zamenjal z novimi in vse skupaj sem zalil s pripravkom iz alg, vendar po štirih dneh še ni opaziti nobenega napredka, tudi novi listi so remeni. Kaj lahko še storim?

Danes sem posadil prve sadike v svoj SFG. Po zalivanju je na površju ostal le perlit, kljub temu, da sem pripravil mešanico šota, perlit, kompost v razmerju 1:1:1.



Me prav zanima, kako se bo zadeva obnesla v nadaljevanju.