novi.gartlc.si

Danes me je na vrtu čakalo presenečenje. Bolgarski goji sem lani posadil v večji lonec in ga postavil ob grm aronije, kjer je ostal do danes ko sem ga prestavil na drugo mesto. Zrasel je za pol metra, lanske vejice, ki so bile skrite pod aronijo pa so "načičkane"z jagodami precej večjimi kot pri navadnem gojiju. Hura.

Obrezovanje je bistveno za rodnost. Na vrtu imam posajeno sadiko na meji s sosedom in ker sem se bal, da mu bo zaradi bujne rasti napoti sem redno krajšal poganjke in glej vrabca, prvič je kar bogato rodila. Očitno sadike niso sposobne prehranit plodov na dolgih bujnih poganjkih.

Na sosednjem forumu je profesionalni gojitelj gojija napisal par zadev, ki pojasnijo marsikatero zadrgo, ki smo jo imeli do sedaj. Prispevek je napisal uporabnik zvona, podpisal se je z Zvone Lešnik s Ptuja.

Na teh plesni ni medtem ko na "kraških" pa listki kar konkretno odpadajo. Letos je moče povsod preveč Slikana je bila samo ene vejica, pridelek je drugače bistveno večji. Kot sem prebral jih namakajo tudi v sladek sok in potem sušijo, da so boljše za konzumirat Bo pač potrebno počakat na naslednje leto._________________Robert

He he zoyba, prvi uspehi so že tu. Pri meni zgolj petino vašega kraškega "izobilja", ...... ena jagodka torej, he, he, ... okus pa kar konkretno . Verjetno še niti ni povsem dozorela, ko sem jo uplenil.
Jih pa kitajci pred nadaljno obdelavo še zamrzujejo. Bi veljalo poizkusiti tudi to.

Je kaj sive plesni? Na mojih za enkrat še nič.

Takole zgledajo "bolgarske"na Krasu. Okus ni kaj prida _________________Robert

Tudi moja sadika ima namesto obljubljenega enega kilograma en edini cvetek.

Juglans, šele zdaj sem videl tvoje pisanje. Hvala za napisano.

Res je, tudi ribezi so bolj bogi... so jih obgrizli zajci pa srne.

Nekaj bom moral narediti - zemlja je bolj kot ne pesek. Zaenkrat še malo raziskujem teren, eno leto sem tukaj. Želja mi je narediti rastline čimbolj neodvisne od moje nege. Nekatere se strinjajo z mano, druge ne.

Na lazanjah super rastejo buče. Zraven vegetira solata. Posejani ognjiči in tagetesi so uspeli prilesti do treh centimetrov v višino. Nisem upal puliti plevela, ker bi šle še rožce zraven. Malo sem strigel nad nivojem rožic in zaman upal, da se bo katera vendarle pognala v višino. Bela redkev je sedaj visoka skoraj meter in pol, v zemlji jo je 10 centimetrov, debelina dva centimetra. Goščava, čakam, da dozori seme. Krompirjeva lazanja je šla nazaj v fazo travnika - zapleveljeno, pa ne trava ampak homulica. Danes sem flancal radič, zemlja v globini 10 cm že konkretno hladna.

Tako da mi ni še čisto vse jasno. Par zadev je kontradiktornih tistemu kar preberem tukaj.

Vsake toliko časa lokalne voluharje zagrabi neutolažljiva lakota. Ne zmeraj. Zajci so vsakodnevni gosti, srne malo manj. Malo me tolaži, da vsake toliko najdem kakšen iztrebek ujede in/ali ježa.

Eden prvih projektov bo ograditev vseh grmov in pa dodatnega vrta, ki sem ga letos naredil iz travnika. In pa ene dve prikolici konjskega gnoja bom dal na ležanje za eno leto. Kompost mi je zakuhal, preveč travnega odkosa naenkrat, ampak ga zdaj obračam, da ga bo dovolj nared do spomladi.

Goji pa bodo dobili porcijo komposta na površino čez zastirko,

Zoyba, čestitke za cvet!

Prvi cvetovi na Gorenjskem:

_________________Robert

muha in aladin, na rahlo lepo prosim zatisnita ušesa, bo potrebna cenzura, tisti piiiiisk, saj poznata.
>>Ja drek na palci no! Mačehona al' kako se že reče. Tako se ne dela.<<
Konec piiiiska.

Sedaj je vredu.

Se spomnim ene podobne prigode. Ko sem se preselil tu doli sem s seboj prinesel ribeze posajene že v večje lonce. Kakšno leto sem jih še tako matral, nato, spomladi pa sem jih na hitrico "vtaknil" v zemljo. Luknje le toliko, da sem obsul grudo, enkrat zalito in adijo. Ja adijo in to dobesedno. Dejansko so životarili dokler jim nisem skopal kolobarja in jih pričel bogato gnojiti ter zastirati. Sedaj so lepi in bujni.
Nauk: Kolikor cekinov, toliko muzike.

Če vaju kljub vsemu zanima kaj sem zgoraj napisal, .... na malce bolj kosmato robat način sem povedal, da tako ni vredu. Ni bilo mišljeno osebno. Še dobro, da obstaja cenzura.

Sem pa ravno poleti premišljeval o teh goji rastlinah, ... namreč posajene imam na tistem delu travnika, katerega sem predstavil v izpostavljenem vprašanju kako regenerirati degradirano površino.
Goji je, vsaj po pretežni predstavitvi na spletu rstlina rečnih dolin, naravno razširjena od Evrope do Tibeta. Nekako ni povsem enotnega mnenja iz kje izhaja. Menda je kar naša, Evropska, Azijci pa bi jo naj menda nekoč "uvozili". Skratka, rečne doline. Skupen imenovalec vseh teh rastišč bi lahko bila morfologija tal. Peščene, zračne in prepustne plasti zemlje, dosegljiva podtalnica, mineralna in organska vsaj solidna preskrbljenost, če že ne dobra.
Kako pa je pri nas? Značilna (zaribana) ilovica, močna konkuenca domorodnega travniškega rastja in verjetno še kup drugih dejavnikov, da goji ne plane kot kakšen hrast ali smreka.
Mislim, da jim bo pri nas malo le potrebno stati ob strani., sicer utegnejo biti bolj sirote.
Tudi drugače zaradi pro. deformacije praviloma kritično opazujem vrtove, nasade, ... skratka udejstvovanja ljudi z rastlinami. Ne iščem "plaht" cvetja, sto kilskih buč, tisoče barv paradajzov ...., v oko mi pade simfonija. Je ali pa je ni in podobno je z gojijem. Svečano posajene, oskrbovane z visokimi pričakovanji, vestno privezane k regularnim oporam, pravega življenja pa ni. Vse prevečkrat videno. Ugibam, morebiti pa je vzrok v pravi oskrbi preko tal. Optimalno gnojenje, zalivanje, prava priprava rastišča v skrajnih okoliščinah (?), skratka stimuliranje za deficit, ki ga je rastlina deležna zaradi neoptimalnih pogojev pri nas.
Vlaga na zelenju in plesni so druga zgodba.

Filozofiram. Pa brez zamere.

Zoyba, a bo to pri sinu nasad, ali celo kar Nasad? Z glivami si verjetni mislil mikorizne glive. Zanimivo, da ni opaziti razlike, no, morebiti pa še bo. Ona druga sorta, ki je drugačna pa ima kakšne liste? Če te pravilno razumem so te druge od goji farme, oni pa gojijo K1(NQ1). Pri meni ta sorta nekako ne raste uspešno.